V Sloveniji in tudi širše dobro poznani poslovnež Janez Škrabec z organi odkrivanja, pregona in sojenja doslej ni imel opraviti. Po dostopnih podatkih so Škrabca v preteklosti preiskovali v povezavi z nasedlo naložbo Intereurope v Rusiji, vendar tožilstvo pri njem ni zaznalo utemeljenih sumov storitve kaznivega dejanja.
Milijoni v kovčkih z gotovino
Zaradi gradnje logističnega terminala v ruskem Čehovu, ki ga je gradil Škrabčev Riko oziroma z njim povezane družbe, je Intereuropa skoraj bankrotirala. Z začetnih 46 milijonov evrov se je naložba na koncu zvišala na vrtoglavih 140 milijonov evrov. A na koncu je Intereuropa terminal prodala »le« za 45 milijonov evrov.
Zemljišče za ruski logistični center naj bi koprska družba za trikrat višjo ceno odkupila od nekdanjega direktorja Rikove hčerinske družbe Aleksandra Konstantina Belousova. Del kupnine v višini skoraj 25 milijonov evrov je bil, podobno kot v številnih drugih sumljivih poslih slovenske menedžerske in bančne elite, nakazan v Liechtenstein. Od tega zneska je tamkajšnja družba IST International Sastrade, v lasti Škrabca in Hrvata Joza Dragana, dolgoletnega polovičnega lastnika Rika, po Dnevnikovih podatkih prejela 21,5 milijona evrov. Del tega denarja je nato končal na več drugih računih, del pa v kovčkih z gotovino. Zaradi ruskega posla je na zatožno klop koprskega sodišča letos sedel nekdanji prvi mož Intereurope Andrej Lovšin. A pri tem ne gre spregledati podatka iz obtožnice, da so Lovšin, Škrabec, Dragan in Belousov pri oblasteh v alpski kneževini posredovali, naj koprskemu sodišču ne izroči podatkov o pooblaščencih in prometu na liechtensteinskem transakcijskem računu.
Gostil kardinala Rodeta, Stresu v blejski vili organiziral sprejem
Škrabec, član upravnega odbora Foruma 21, častni konzul Kraljevine Maroko, predsednik komisije za nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke ter predsednik alumni kluba ljubljanske ekonomske fakultete, velja za poslovneža z dobrimi zvezami doma in v tujini. Tudi v cerkvenih krogih. Na Škrabčevi domačiji v Hrovači pri Ribnici je letos gostil kardinala Franca Rodeta. V čast praznovanja 70. rojstnega dne nekdanjega nadškofa Alojza Stresa je Škrabec v svoji vili na Bledu priredil skrivnosten sprejem. Med drugim so se ga udeležili predsednik države Borut Pahor, predsednica NSi Ljudmila Novak, nekdanji direktor policije Stanislav Veniger in več drugih znanih gospodarstvenikov ter lobistov.
Škrabec je na veliko dejaven v Rusiji in državah, nastalih iz nekdanje Sovjetske zveze. To ni naključje. Dobre povezave na teh trgih je za časa rajnke Jugoslavije stkal že njegov oče Stanislav Škrabec, dolgoletni direktor uspešne, nazadnje pa v začetku devetdesetih let propadle družbe Riko Ribnica, ki je zaposlovala okoli 1700 delavcev. Prav po nekdanjem Riku Škrabčeva družba nosi ime. Posredniškim kupčijam so sledili posli z rusko avtomobilsko industrijo. Med drugim je Riko v Moskvi pred leti na novo zgradil del obstoječega hotela Budapest, ki stoji na elitni lokaciji v bližini Bolšoj teatra, po zaključku del pa se je preimenoval v Peter I. V beloruski prestolnici Minsk mu je investitor Elite Estate v lasti tamkajšnjega oligarha Jurija Čiža zaupal gradnjo hotela Kempinski na ključ, vrednega več kot sto milijonov evrov.
Od tiskanja vinjet do gradbenih poslov
Razvejenim Škrabčevim poslom doma in v tujini ni videti konca. V Makedoniji, na primer, je Riko vodil gradnjo hidroelektrarne Sveta Petka, vredne 75 milijonov evrov. Tudi v Sloveniji je bil Škrabec pogosto pri koritu velikih poslov, Riku pa so država in občine od leta 2003 po podatkih supervizorja zaupale za 121,6 milijona evrov poslov, za dodatna 1,2 milijona evrov pa še Riku hišam. Slovensko-češki konzorcij Riko-Optaglio je leta 2008 pometel s konkurenco in bil izbran za tiskanje vinjet, lani pa je Škrabec v borbi za gradnjo akumulacijskega bazena pri HE Brežice premagal CGP Darija Južne. Prostor na gradbenem trgu po propadu treh, za slovenske razmere gradbenih velikanov – SCT, Primorja in Vegrada – je znal Škrabec dobro izkoristiti. V preteklih nekaj letih je namreč Riko kot za šalo pridobival številne velike gradbene projekte. Tudi gradnje čistilnih naprav in kanalizacij, financiranih z evropskimi sredstvi. Prav zaradi enega od teh poslov, gradnje kanalizacijskega omrežja v porečju reke Drave, so včeraj na vrata Rika potrkali kriminalisti.
