Tri leta in pol po svečanem podpisu pogodbe za zgraditev kanalizacijskega omrežja pri projektu odvajanja in čiščenja odpadnih vod v porečju Zgornje Drave so kriminalisti zjutraj potrkali na več vrat. Bili so na sedežu podjetja Riko v ljubljanski Šiški, ki je v lasti Janeza Škrabca in je bilo v tem projektu izbrano za glavnega izvajalca del, po naših neuradnih informacijah pa tudi v ljubljanskem podjetju SL Consult, projektno svetovanje, ki je za omenjeni projekt pripravljalo razpisno dokumentacijo.
Kriminalisti so bili tudi v občinah Muta in Radlje ob Dravi, kar sta nam potrdila tako župan Mute Mirko Vošner kot radeljski Alan Bukovnik. A kot je dejal slednji, so bili pri njih zgolj zato, ker so bili nosilci omenjenega projekta, v okviru katerega so za potrebe dobrih 21.000 prebivalcev na območju petih občin, poleg že omenjenih dveh še Dravograda, Selnice ob Dravi in Vuzenice, zgradili več kot 33 kilometrov novih kanalizacijskih vodov, tri čistilne naprave, 23 črpališč in 10 zadrževalnih bazenov.
Na nepravilnosti opozorila že KPK
Prav tako so kriminalisti obiskali Darka Sahornika, direktorja družbe Daro in glavnega koordinatorja projekta, vrednega dobrih 37 milijonov evrov, za katerega je dobrih 18 milijonov evrov prispevala EU iz kohezijskega sklada, 3,2 milijona evrov država, preostalo pa občine same. Ker je bil Sahornik tako svetnik kot tudi predsednik občinskega odbora za ekologijo, komunalno in cestno gospodarstvo, je na navzkrižje interesov opozorila tudi komisija za preprečevanje korupcije, za kar pa se ni zmenil. Po naših neuradnih podatkih kriminaliste zanima, koliko denarja je prejel kot koordinator od vseh občin v projektu, še posebej pa, na kakšen način je za halo, ki naj bi jo Riku oddal v najem za skladiščenje gradbenega materiala, iztržil 48.000 evrov.
Neuradno naj bi mu direktorica občinske uprave občine Muta Ksenija Ditinger zaradi navzkrižja interesov celo svetovala, naj to izpelje prek sosednje občine Vuzenica, kar naj bi Sahornik, ki je s Škrabcem domnevno v zelo dobrih odnosih, kar vedo povedati številni Korošci, tudi storil.
Svetniki občine Muta odkrili nepravilnosti
V Policijski upravi Celje so bili z informacijami skopi. Potrdili so le, da njihovi kriminalisti opravljajo hišne preiskave in druge aktivnosti na območjih PU Celje in Ljubljana in da za zdaj zgolj zbirajo obvestila ter pridobivajo dokumentacijo v zvezi z omenjenim projektom, nihče pa zaradi preiskave ni bil pridržan. Neuradno naj bi bila povod za preiskavo anonimka iz leta 2012.
V Dnevniku smo že pred dobrima dvema letoma poročali, da gradnja kanalizacije zaposluje tudi kriminaliste. Že februarja 2014 so namreč v okviru predkazenskega postopka preiskovali sume o nepravilnostih, ki naj bi se dogajale pri omenjenem projektu, kar naj bi bila posledica anonimnih ovadb. Na nepravilnosti so opozarjali tudi svetniki občine Muta in nekdanji podžupan, zdaj pa župan Mute Mirko Vošner. Pred tremi leti so se zbrali na izredni seji in opozorili, da je ves projekt, vse od idejne zasnove in izdelave projektne dokumentacije do izvedbe del, pripravljen, voden in izveden zelo slabo, povsem pa naj bi zatajil tudi nadzor. Prav tako so svetniki zahtevali, naj občina razdre pogodbo s podjetjem Daro v lasti svetnika Darka Sahornika, ki je bil koordinator projekta, saj je bil v navzkrižju interesov, na kar je opozoril tudi KPK, a se ta za to ni zmenil. Štirje svetniki, in sicer Aleksander Ambrož, Rudolf Koležnik, Milan Stramec in Tadej Šrajner, so bili imenovani v posebno komisijo za ugotavljanje odgovornosti v tem projektu. Ko so pregledali dokumentacijo in spisali poročilo, so v njem razkrili vrsto naravnost alarmantnih ugotovitev, med drugim to, da so bili razpisi prirejeni, saj se je del dokumentacije urejal šele, ko je bilo zbiranje ponudb že končano, projekt pa se je brez vednosti svetnikov s 5,1 podražil na 7,8 milijona evrov.
Ko se je takratni župan Boris Kralj seznanil z njihovimi ugotovitvami, jim je očital, da za takšne ocene niso dovolj strokovno podkovani. Predsednik komisije Aleksander Ambrož je za Dnevnik dejal, da kriminalistična preiskava sama po sebi še nič ne pomeni. »Treba je počakati na rezultate. Za preiskovane je namreč lahko zelo neprijetno, če se na koncu izkaže, da so delali prav. Če pa niso, je prav, da za to tudi odgovarjajo,« je dejal. To, da so se kriminalisti lotili preiskav, ga ne čudi.
