V Nemčijo naj bi v prihodnjih nekaj letih prišlo nekaj manj kot pol milijona sorodnikov sirskih beguncev, ki se bodo svojim družinam pridružili na podlagi določila azilne zakonodaje, ki omogoča združitve z družino. Na zveznem uradu za migracije in begunce ocenjujejo, da se bodo beguncem, ki so že prišli v Nemčijo, pridružili predvsem zakonci, otroci ali pa starši mladoletnih beguncev, ki so v državo doslej prihajali brez spremstva odraslih sorodnikov, poroča Suddeutsche Zeitung, ki je pridobil nekajstransko poročilo urada.

V uradu pričakujejo, da se bo število sirskih beguncev v Nemčiji v nekaj letih podvojilo – vsakemu beguncu naj bi se namreč pridružil najmanj en sorodnik. Lani je sicer v Nemčijo prišlo nekaj manj kot 430.000 sirskih beguncev, v prvih petih mesecih letos pa okoli 70.000.

K sorodnikom šele po dveh letih

Po dosedanjih predvidevanjih naj bi se sirskim beguncem v Nemčiji pridružilo še do trikrat toliko sorodnikov, vendar bo število precej manjše. Ker so v Nemčiji z zadnjo reformo azilne zakonodaje pravice azilantov precej zaostrili (med drugim se sorodniki lahko beguncem pridružijo šele, ko ti v Nemčiji bivajo dve leti), v uradu tudi pričakujejo, da bodo ti v Nemčijo prihajali s precejšnjim zamikom in počasneje. K temu naj bi prispevali tudi relativno počasni postopki izdaje vizumov na nemških veleposlaništvih v Turčiji in Libanonu, pa čeprav naj bi tam v zadnjih mesecih zaposlili dodatno osebje za obdelavo zahtevkov za združitev z družino.

V Nemčijo sicer od sklenitve sporazuma med EU in Turčijo prihaja vse manj migrantov. Od januarja do aprila jih je prišlo »le« še okoli 115.000, kar je znatno manj kot na vrhuncu begunske krize, ko jih je mejo toliko prestopilo v zgolj nekaj tednih. Med migranti pa naj bi bilo po poročanju nemških časnikov vse več takšnih, ki nimajo ustreznih dokumentov. Kar štirje od petih migrantov, ki so letos prišli v državo, naj bi bili brez ustreznih osebnih dokumentov. Eden od poglavitnih razlogov za to je, da migranti dokumente pogosto uničujejo sami, da bi se tako izognili morebitni vrnitvi v državo vstopa v EU, kar omogočajo dublinska pravila. Policija naj bi odkrila okoli 1300 ponarejenih dokumentov o prestopu meje in skoraj 5000 ponarejenih osebnih dokumentov.

Čeprav v državo prihaja vse manj migrantov, to pritiska na urad za migracije in begunce ni zmanjšalo. Zaostanki pri obravnavanju prošenj za azil so še vedno veliki in naj bi jih po ocenah urada odpravili šele proti koncu leta. Do maja letos je prošnje za azil vložilo več kot 300.000 migrantov, lani v celem letu pa okoli 476.000.