Uresničevanje dogovora med EU in Turčijo o zajezitvi migracij že vse od potrditve buri duhove. Dogovor najedajo tako politične kot sodne in administrativne težave. Medtem ko Turčija grozi, da bo migrantski tok ponovno nemoteno pošiljala v Evropo, če EU ne bo odobrila vizumske liberalizacije za turške državljane, se številne težave dogovora med EU in Turčijo kažejo tudi v Grčiji. Po zaprtju balkanske migracijske poti ostaja na grškem ozemlju ujetih še okoli 57.000 migrantov, od teh jih je 8500 v sprejemnih centrih na egejskih otokih, kjer poteka preverjanje njihovih prošenj za azil.
Počasni postopki
Če so grške oblasti sprva upale, da bodo lahko v 15 dneh presodili o azilnih zahtevkih migrantov, jih je veliko število prošenj za azil ujelo nepripravljene. Zgolj marca in aprila je za azil zaprosilo več kot 6600 migrantov. Doslej so preučili zgolj 726 prošenj, 519 migrantom pa odobrili mednarodno zaščito.
Dogovor med EU in Turčijo se sicer zatika tudi zaradi vse pogostejših odločitev grških pritožbenih odborov, da se sirskih beguncev ne sme vračati v Turčijo. Vsaj 35 sirskim beguncem so namreč ti pritožbeni odbori v preteklih tednih pritrdili, da deportacija ni možna, ker Turčija zanje ne predstavlja varne države ali jim ne bi bile zagotovljene vse pravice. »Dokler Turčija ne bo končala vseh kršitev pravic beguncev in jim ne bo zagotovila popolne zaščite, ne bi smeli v okviru tega dogovora nikogar vračati v Turčijo,« je prepričana Gauri van Gulik, namestnica direktorja Amnesty International za Evropo. Odločitve pritožbenih organov predstavljajo precedenčne primere za nekaj sto migrantov, ki so prav tako že vložili ugovor zoper deportacije.
Zaradi teh razlogov je počasno tudi vračanje zavrnjenih migrantov v Turčijo. Od 20. marca, ko je začel dogovor veljati, sta po načelu enega vrnjenega in enega sprejeta sirskega begunca EU ter Turčija izmenjali le okoli 900 oseb. 449 so jih vrnili v Turčijo (med njimi je bilo 19 Sircev), prav toliko jih je peščica držav članic z zakonito preselitvijo sprejela iz Turčije. Naseljeni so bili v Nemčiji, Italiji, Luksemburgu, na Nizozemskem, Finskem in Švedskem.
»Balkanska pot ni zaprta«
Po oceni notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar je zanašanje zgolj na dogovor s Turčijo neodgovorno početje, pravega odgovora brez političnih rešitev pa ne more predstavljati niti okrepljeno policijsko sodelovanje. Balkanska pot še zdaleč ni zaprta, je opozorila na včerajšnjem zasedanju notranjih ministrov EU. V regiji namreč narašča število ilegalnih prehodov meje (predvsem grško-bolgarske in grško-makedonske), povečuje se število »ujetih« migrantov v posameznih državah, njihove poti pa s pomočjo organiziranega kriminala postajajo razpršene.
Če bi prišlo do bistveno povečanega migracijskega pritiska na države, ministrica ocenjuje, da bi ravnale enako kot lani, ko so vzpostavile tranzit čez svoje ozemlje. Če bi se to zgodilo, bi se Slovenija lahko hitro znašla v takratni situaciji. Zato je vse članice EU pozvala, naj prevzamejo svoj del odgovornosti in zagotovijo ustrezno zaščito zunanje meje EU.
