Pretekli teden je minilo pol leta, odkar so devizni varčevalci bivših podružnic Ljubljanske banke v Zagrebu in Sarajevu dobili možnost, da pridejo do svojega denarja. V tem času je Slovenija po podatkih Sklada za nasledstvo prejela 22.000 zahtevkov ali približno sedem odstotkov od pričakovanih 300.000. To se zdi relativno malo glede na to, da se rok za vlogo zahtevkov izteče konec prihodnjega leta, torej je minila četrtina razpoložljivega časa. Očitno pa so se za vloge najprej odločili tisti, ki so imeli na računih visoke zneske. Sklad za nasledstvo je doslej opravil izračune za 3400 vlog, torej za dober odstotek vseh pričakovanih. Vrednost teh pa je kar 47,5 milijona evrov ali dvanajst odstotkov skupnega zneska, ki naj bi ga za izplačilo varčevalcev odštela Slovenija (približno 400 milijonov evrov).
Slovenija je s sprejemanjem zahtevkov in izplačili varčevalcev, ki skoraj četrt stoletja čakajo na svoj denar, začela na podlagi izgubljenega primera pred evropskim sodiščem za človekove pravice. To je po letih meddržavnih sporov predlani presodilo, da je dolžna izplačati približno 130.000 hrvaških in 160.000 bosanskih varčevalcev.
Po zakonu ima Sklad za nasledstvo tri mesece časa, da za vsako vlogo izda informativni izračun. Če v tridesetih dneh ni pritožbe, se znesek nakaže varčevalcu. Okoli višine obresti za vloge, ki jih je določila Slovenija, je bilo veliko govora. Visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič ocenjuje, da »majhno število pritožb na informativne izračune (26) kaže, da je večina varčevalcev ocenila, da je ponudba korektna in da zagotavlja ohranitev premoženja, ki so ga imeli v 90. letih«.
Težave v BiH, prva izplačila jeseni
Doslej je denar dobilo 1300 varčevalcev, kar je relativno malo, pri čemer pa zaradi omenjenih rokov do aprila izplačil ni moglo biti. Vsi izplačani pa so iz podružnice v Zagrebu. Namreč, vlog varčevalcev podružnice v Sarajevu – teh je slaba polovica od vseh prejetih – Slovenija sploh še ne obravnava, ker po navedbah slovenskih predstavnikov nima potrebne dokumentacije. Ta zamuda je zelo razjezila bosanske varčevalce, ki trdijo, da Slovenija ne spoštuje trimesečnega roka za pripravo informativnih izračunov, zato njihovo združenje varčevalcev po poročanju balkanske Al Džazire grozi s tožbami. Eden se je pred dvema tednoma celo povzpel na streho slovenskega veleposlaništva v Sarajevu in grozil s samomorom.
Da bodo s temi izplačili težave, pa se je napovedovalo že dlje časa. Slovenija je opozarjala, da nima verodostojnih podatkov o poslovanju podružnice v Sarajevu, ker je bila ta leta 1993 nacionalizirana. V BiH so trdili, da Slovenija evidence ima na voljo – združenja varčevalcev so ponujala lastne podatke. Pod pokroviteljstvom Sveta Evrope so oblasti v Ljubljani in Sarajevu potem aprila podpisale dogovor, da bodo slovenski predstavniki lahko preslikali arhiv podružnice, Slovenija pa bo šest tednov zatem začela preverjati zahteve bosanskih varčevalcev. »Ta dogovor je korak v pravo smer in je pomemben, vendar se je treba zavedati, da njegovo izvajanje terja svoj čas. Skladno z zakonskimi roki se lahko pričakuje, da bi lahko prvi varčevalci dobili izplačila letos jeseni,« pravi Ana Polak Petrič.
Vseeno pa je na vidiku še ena težava. Bosanski varčevalci so imeli nekaj časa možnost zamenjati devizne vloge za privatizacijske certifikate. Po podatkih Slovenije, ki jih je dobila od bosanske Agencije za privatizacijo, so se za to odločili trije odstotki varčevalcev. Vendar jih približno pet tisoč certifikatov potem ni unovčilo. Treba bo torej odgovoriti na vprašanje, ali je za njihovo izplačilo odgovorna Slovenija ali BiH.
