Slovenija je včeraj naredila korak naprej k poplačilu hrvaških in bosanskih varčevalcev podružnic Ljubljanske banke, kot ji nalaga lanska razsodba evropskega sodišča za človekove pravice. Vlada je sprejela predlog zakona, ki določa, kako bodo obrestovali devizne vloge varčevalcev, koliko časa bodo varčevalci imeli na voljo za vložitev zahtevka za izplačilo in kakšen bo postopek preverjanja zahtevkov.
Ko je Slovenija lani izgubila enega najbolj odmevnih primerov pred tem sodiščem, so ji sodniki naložili, da mora v roku enega leta (do 16. julija letos) pripraviti mehanizem za izplačilo omenjenih deviznih varčevalcev. Slovenski predstavniki ponavljajo, da se z razsodbo ne strinjajo, a jo bo država spoštovala, saj pritožba ni več mogoča.
BiH mora najprej poslati bilance
Slovenija bo varčevalcem omogočila, da od 1. decembra letos do konca leta 2017 na vnaprej pripravljenem obrazcu osebno ali po navadni pošti vložijo zahtevek pri slovenskem skladu za nasledstvo, ki bo pristojni organ za preverjanje zahtevkov. Sklad bo imel do tri mesece časa, da odloči o vsaki vlogi, nato bo varčevalcu poslal informativni izračun. Če se ta nanj ne bo pritožil, bo denar nakazan na njegov račun, je pojasnila visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič. V primeru pritožbe bo mogoč tudi upravni spor.
Birokratski zalogaj bo gotovo velik – zahteval bo dodatnih trideset zaposlitev v skladu, saj je še neizplačanih varčevalcev do 300.000. Nekateri so pokojni, zato bodo morali terjatve dokazovati dediči, drugi pa so sredstva prenesli na drugo osebo. Z varčevalci podružnice v Zagrebu, za katero Slovenija že ima ustrezne bilance, je mogoče pričakovati manj težav, več pa jih bo z bosanskimi varčevalci. Slovenski predstavniki pravijo, da nimajo bilanc podružnice v Sarajevu, ki je bila pozneje podržavljena. O pridobitvi teh bilanc potekajo intenzivni pogovori z bosansko stranjo. Dokler jih Slovenija ne dobi, zahtevkov varčevalcev sarajevske podružnice ne bo mogoče obravnavati.
Štiri obrestne mere
Za devizne vloge bodo veljale štiri različne obrestne mere, določa predlog zakona. Veljalo bo stanje z 31. decembra 1991. Za čas do tega datuma bodo vloge obrestovali po določilih pogodb, za leto 1992 po šestodstotni obrestni meri, kot je določeno v razsodbi sodišča, za obdobje od 1993 do 2015 po 1,79-odstotni obrestni meri (določena je glede na gibanje v Nemčiji, saj je večina vlog v nemških markah), od 1. januarja prihodnjega leta pa po obrestni meri za vloge gospodinjstev čez noč. »Izhodišče za obrestovanje je bilo ohranjanje vrednosti sredstev varčevalcev,« je dejala državna sekretarka ministrstva za finance Irena Sodin. Izračun finančnega ministrstva po njenih besedah kaže, da bo končni znesek zaradi obresti na 257 milijonov evrov glavnic in stroškov postopkov zrasel na 385 milijonov evrov. Vlada pravi, da bo glavnina sredstev zagotovljena v proračunih za prihodnji dve leti.
V skladu z razsodbo evropskega sodišča za človekove pravice zakon velja le za tiste varčevalce, ki še niso bili izplačani. Hrvaška je namreč varčevalcem Ljubljanske banke v Zagrebu v 90. letih za omejen čas omogočila izplačilo, kar sta izkoristili približno dve tretjini ljudi, v BiH pa so imeli varčevalci možnost, da sredstva uporabijo pri privatizaciji ali jih dvignejo iz humanitarnih razlogov.
