Slovenska vlada je zakon, ki bo uvedel odškodninsko shemo, potrdila 28. maja, parlament pa ga bo po nujnem postopku obravnaval najkasneje julija. Država je v Strasbourg sporočila, da bo urejanje zadev z nekdanjimi varčevalci v Zagrebu enostavnejše, saj bo podatke o njih – za preverjanje identitete in njihovih denarnih vlog – posredovala kar Ljubljanska banka. Za tiste v Sarajevu pa naj bi »podatke in dokumentacijo zagotovila Bosna in Hercegovina«. Zneske in pripadajoče obresti bo v »enostavnem administrativnem postopku« izračunaval Sklad RS za nasledstvo. Če se nekdanji varčevalci s postopkom ne bodo strinjali, bodo lahko vložili tožbo na upravno sodišče. Ko bodo vsi postopki končani, bodo denar prejeli v roku enega meseca. Za razliko od izbrisanih, ki bodo v skladu s sorodno odškodninsko shemo denar prejemali v več obrokih, naj bi ga varčevalci prejeli v celoti. Po napovedih finančnega ministrstva bo končni skupni znesek zaradi obresti na 257 milijonov evrov glavnic in stroškov postopkov zrasel na 385 milijonov evrov. Vlada pravi, da bo glavnina sredstev zagotovljena v proračunih za prihodnji dve leti. Nekdanjih varčevalcev Ljubljanske banke na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini je približno 300.000.
Slovenija pa je včeraj uredila še eno od nasledstvenih zadev iz časa Jugoslavije: z vlado ZDA je podpisala sporazum o vračilu dobrih dveh milijonov dolarjev, slovenskega dela dolga, ki ga je Jugoslavija ostala Ameriki dolžna ob razpadu. Jugoslavija si je denar izposodila med letoma 1958 in 1961. ušk
