Kar 450 prebivalcev zgornje Gorenjske je po obisku delavnic iz projekta Čili in zdravi starosti naproti bolje opremljenih za starost. Delavnice je koordinirala Ljudska univerza Jesenice, finančno pa jih je podprl Norveški finančni sklad. Udeležba je organizatorje po besedah koordinatorice projekta Majde Suljanovič presenetila, saj so pričakovali le pol tolikšno.
V vsaki od sedmih občin zgornje Gorenjske (Jesenice, Žirovnica, Radovljica, Gorje, Bled, Bohinj in Kranjska Gora) je v zadnjega pol leta potekalo kar 38 delavnic za telo, um in duha, namenjenih starejšim od 55 let. V vsaki občini sta bili vsak teden po dve delavnici, organizatorji pa so udeležencem nova znanja pod strokovnim vodstvom pripeljali skorajda pred domača vrata. »Delavnice smo pripravili v njihovem lokalnem okolju, v prostorih, ki so ljudem blizu, hkrati pa niso potrebovali dodatnega denarja ali časa za pot do njih,« je poudarila direktorica LU Jesenice mag. Maja Radinovič Hajdič. Potekale so v prostorih lokalnih šol, društev upokojencev...
Zdrava starost je bolj »stvar žensk«
Nova znanja udeleženci delavnic s pridom uporabljajo tudi doma. Doroteja Oblak iz Radovljice se pogosto loti vaj za boljše delovanje možganov, a priznava, da se mora nanje dobro osredotočiti. »Ko dvigujem palca na obeh rokah hkrati, še gre, ko pa na vrsto prideta hkrati levi mezinec in desni palec, postane kar naporno,« nam pokaže. Njena sestra Rozina Markovič pa je bogatejša tudi za nova spoznanja o prehrani, ki jih upošteva pri vsakdanji pripravi obrokov. »Krožnik s hrano mora biti lep in barvit, pol obroka mora biti zelenjava, vendar sem ne spada solata,« nas je poučila.
Med udeleženci delavnic so prevladovale ženske. Zdenka Erlah, ki je bila v Bohinju ena od promotork projekta in je k udeležbi vabila sokrajane, je dobila občutek, kot da so moški dojeli delavnice kot dejavnost za ženske. »Marsikdo je rekel, da ga bo že žena naučila in mu povedala, če bo na delavnicah izvedla kaj pomembnega,« je povzela Erlahova.
Med redkimi moškimi udeleženci delavnic, predvsem tistih o ohranjanju uma, je bil Stane Arh z Jesenic. »Ko človek še hodi v službo, ves čas hiti. V pokoju pa imamo več časa za razmišljanje o sebi. Upokojenci se novosti učimo z zanimanjem. Novo znanje vključimo v okvir svojih izkušenj in v svoj način življenja. Nasprotno pa se šolarji naučijo predvsem tisto, kar se morajo, to znanje pa čez kak teden izpuhti,« razmišlja upokojeni profesor matematike in fizike.
Namesto na zaprašene police v občinske programe
Zanimive ugotovitve o tem, kako živijo upokojenci v občinah zgornje Gorenjske, so izvajalci projekta dobili s pogovorom z 211 udeleženci, ki so jim strokovnjaki pripravili osebni načrt za izboljšanje življenjskega sloga. Kot pravi gerontologinja in direktorica doma starejših Viharnik v Kranjski Gori mag. Karmen Romih, Gorenjci živijo v razmeroma ugodnih življenjskih pogojih, a kar polovica jih do svojega doma pride po več kot petih stopnicah, obenem pa je več kot petina vprašanih potožila o težavah z vrtoglavico. Prehranjujejo se dobro, saj jih ima kar 95 odstotkov tri obroke na dan, večinoma si jih pripravljajo sami. Za zdravje skrbijo s hojo, plavanjem, kolesarjenjem in delom na vrtu. Poleg kajenja pa jih skrbijo razvade, kot je prekomerno uživanje sladkarij, in prekomerno spanje čez dan, medtem ko jih ponoči muči nespečnost. Sicer pa kar 18,5 odstotka vprašanih svoje zdravje ocenjuje kot odlično, polovica pa kot zelo dobro.
Vse ugotovitve o zdravju prebivalcev občin zgornje Gorenjske pa ne bodo le združene v publikacijo, na kateri bi se na knjižni polici nabiral prah, je opozorila mag. Maja Radinovič Hajdič. Predstavniki vseh sodelujočih občin so jo jih skupaj s strokovnjaki uporabili v strategiji skrbi za starejše, ki jo bodo v prihodnjem mesecu predstavili občinskim svetnikom v vseh sedmih občinah, kjer bodo strategijo lahko uporabili pri načrtovanju občinskih programov za starejše.
