»Največkrat sploh niso potrebne velike in drage preureditve, da postane dom varnejši in prijaznejši starejšim uporabnikom. Včasih je dovolj, da premaknemo le omaro, zvišamo stol, izboljšamo osvetlitev, zaoblimo robove, prinesemo pripomoček za kopalnico, umaknemo preproge in tekače, ki jih imajo starejši zelo radi, a se vanje prepogosto zapletejo že brez pripomočkov za hojo, kot so bergle in hodulje, pa so spet samostojni. Najbolj pa so drobnih prilagoditev in predvsem različnih nedrsečih podlag in držal potrebne njihove pogosto ozke in prenatrpane kopalnice,« ugotavlja delovna terapevtka Petra Rakuša, ki v sklopu projekta Aktivno in kvalitetno staranje v domačem okolju (A-Qu-A) že nekaj mesecev obiskuje starejše občane tudi na domu. Nosilec starejšim zelo prijaznega projekta A-Qu-A, ki ga sofinancira norveški finančni mehanizem, je Zavod za oskrbo na domu Ljubljana, katerega direktorica Liljana Batič že dolgo ugotavlja, da starejši potrebujejo celovitejšo sistemsko oskrbo, ki ne vključuje le socialnih terapij, marveč tudi zdravstvene.
A-Qu-A ni nadstandard
Tudi zato so v zavodu pripravili projekt A-Qu-A, ki združuje oboje in že žanje precejšnje zanimanje doma in v tujini, morda pa bo pripomogel tudi k sistemskim spremembam, ki bi lahko omogočile celovito obliko podpore, zaradi katere bi lahko ostali starejši dalj časa na svojih domovih, kjer se najbolje počutijo, upa direktorica. »Te storitve, ki jih izvajamo v sklopu poldrugo leto trajajočega projekta, niso nikakršen nadstandard, ampak dejanska potreba,« poudarja in dodaja, da je veliko starejših gibalno omejenih in že zaradi tega težko obiskujejo ambulantne terapije.
Kot pravi Batičeva, so nameravali v sklopu projekta zagotoviti individualno pomoč približno 900 starejšim občanom nad 65 let, a se je kmalu izkazalo, da so potrebe znatno večje. Tako so že v prvih nekaj mesecih ponudili brezplačno fizioterapijo, delovno terapijo, prehransko svetovanje, zdravstveno nego in storitve s področja logopedije že več kot 600 občanom, do konca leta pa se bo seznam zagotovo še močno podaljšal. Še nekajkrat več starejših občanov pa bodo skupaj s projektnimi partnerji zajeli v dodatne oblike pomoči, izobraževanj, svetovanj in rekreacije. Projekt, ki je povsod deležen velikega zanimanja, bodo namreč predstavili tudi v vseh ljubljanskih četrtnih skupnostih. Udeležence predstavitev vedno znova navdušijo nasveti za že omenjene drobne prilagoditve stanovanj (za večje preureditve jim lahko načrt brezplačno izdelajo na fakulteti za dizajn), navdušijo jih praktično podprta prehranska svetovanja in kajpak tudi možnost brezplačnih zdravstvenih storitev na domu. Slednje starejši še zlasti potrebujejo po odpustu iz bolnišnice oziroma ko čakajo na operacijo ali rehabilitacijo, pojasni medicinska sestra Edisa Osmanović.
Sliši se skoraj neverjetno
»Ko uporabnikom, medtem ko nas kličejo zaradi storitev pomoči na domu, ki jih izvajamo v sklopu redne dejavnosti, povemo, da jim lahko do konca leta ponudimo tudi brezplačne zdravstvene storitve, so vsi zelo prijetno presenečeni in večinoma kar nekoliko težko verjamejo, da je to mogoče,« pravi koordinatorica projekta Rosana Gjura Luci, ki z uporabniki največkrat naveže prvi stik. Potem pa se, nadaljuje, že na prvi obisk na domu k njim odpravi ekipa sodelavk, tako za pomoč na domu v okviru redne dejavnosti zavoda kot za področje projekta. Skupen obisk je namenjen predvsem oceni stanja in preveritvi potreb posameznika. Le celostni pristop in obravnava različnih strokovnjakov lahko pripomoreta k boljšemu počutju ter kakovostnejšemu življenju starejših oseb na njihovih domovih, so prepričane sodelavke projekta.
Delovna terapevtka Rakuševa poudarja še, da ima vse več starejših težave tudi z demenco, čemur se še zlasti premalo posvečamo. Tudi tem bolnikom delovna terapija in fizioterapija zelo pomagata, pomoč pa je dobrodošla tudi svojcem, ki se sami z boleznijo pogosto ne znajo spopasti. Ko jih terapevtke poučijo, kako ravnati oziroma kako se z njimi pogovarjati in izvajati zaposlitvene aktivnosti, so težave v hipu manjše za oboje, pove Rakuševa in doda, da je tudi za ljudi z demenco pomembno, da ostanejo čim dlje v varnem domačem okolju, kjer se počutijo najbolje.
Že ob prvem obisku se ekipa sodelavk projekta A-Qu-A posveti tudi prehranskemu svetovanju. Ugotavljajo, da ima ima veliko starejših težave z odvečno težo, veliko pa tudi s podhranjenostjo, saj se nekaterim, ko ostanejo sami, preprosto ne zdi dovolj pomembno, da skuhajo zase, niti si ne vzamejo časa za dovolj obrokov. Skupni imenovalec prehranskih svetovanj, ki so sicer enako kot druge terapije vedno individualna, zaobjema predvsem opozorila, da morajo jesti več beljakovin, piti več vode, jesti večkrat na dan, se odreči mastni, presladki ali preslani hrani in nasploh uživati čim več nepredelanih živil, kakršnih so bili vajeni jesti v mladosti. Ker so deklaracije na embalaži prehrambnih izdelkov dokaj zapletene, pa bo dovolj, če pazijo, da v sestavinah ni E-jev, še poudarja Rakuševa.