Na novomeški občini so prepričani, da bi z združitvijo Kulturnega centra Janeza Trdine in Agencije za šport, ki bi jima v skupnem Javnem zavodu Novo mesto priključili še področji turizma in mladine, pridobili »potencial za razvojni preboj na teh področjih«. V omenjenih javnih zavodih niso a priori proti združitvi, pozivajo pa k temeljitemu premisleku, saj lahko ima nepremišljena združitev tako različnih panog usodne posledice. Zato zahtevajo bolj poglobljeno analizo, preden bodo o predlogu odločali občinski svetniki. »Da se ne bo zgodilo, da bi se hiša začela graditi pri strehi namesto pri temeljih, ki jih ne bomo našli,« dodaja direktorica kulturnega centra Vesna Dular. Svetniki naj bi gradivo v prvo branje dobili na svoje mize že ta četrtek.
»V procese združevanja nismo bili vpeti«
Občina je pred dobrim letom ukinila zavod za turizem in že takrat prišla na dan z idejo, da bi področje turizma »prestavila« pod okrilje kulturnega centra, kjer so po temeljitem razmisleku idejo sicer podprli. Kot je pojasnila Dularjeva, sta bila skupaj z vodstvom Agencije za šport konec septembra pozvana, naj predstavita mnenje, priložnosti in stične točke morebitnega skupnega zavoda. Na naslednjem sestanku maja letos je vodstvo občinske uprave zaposlene že seznanilo s predlogom skupnega zavoda.
»V procese združevanja nismo bili vpeti,« pravi Dularjeva. »Predlagali smo, da zavoda ohranita svojo organiziranost, saj sta v dvajsetih letih zgradila vsak svojo uspešno zgodbo ne le na lokalnem, ampak na državnem nivoju.« Za komentar smo poklicali tudi vršilca dolžnosti direktorja Agencije za šport Matjaža Kuzmo, ki pa o zadevi ne želel govoriti, češ da za to nima pristojnosti.
»V samem gradivu je sicer omenjeno, da število zaposlenih – mi jih imamo devet – ostane. Toda pogrešamo konkretno organizacijsko strukturo, konkretno delitev dela,« poudarja Dularjeva, ob tem pa odločno zavrača nekatere očitke, med drugim tistega o pomanjkanju lastne produkcije. »V ustanovitvenem aktu je lepo zapisano, da smo ustanovljeni za posredovanje. Sicer pa zgolj lastna produkcija ne bo širila kulturnih obzorij posameznikov. Očitajo nam tudi premalo tržnega deleža. Toda cilj nas kot javnega zavoda ni tržni delež. Skozi druge prihodke iz naslova javne službe pridobivamo bistven kos vseh prihodkov in se lahko pohvalimo z več kot polovico lastnih prihodkov.« Kulturni center sicer že več kot dvajset let Novomeščanom ponuja kakovostno gledališko, koncertno, plesno produkcijo, tako v okviru abonmajev kot izven, sodelujejo tudi s številnimi novomeškimi ustvarjalci, društvi, organizacijami, šolami.
S skupnim zavodom lažje do kakovostnih programov?
Kot so zapisali v kabinetu župana Gregorja Macedonija, je predlog za oblikovanje novega zavoda kot glavni motiv zasledoval »željo, da se še konkretneje naslovi izzive, ki nas na področju športa, kulture, mladine in turizma v Novem mestu čakajo. Večji, bolj povezan zavod je smotrnejši tudi s stališča, da se poenoti vodstvo in vse podporne funkcije, kar pomeni več sinergij v dnevnem poslovanju.« Poudarjajo, da se strokovna področja ne združujejo, ampak jih želijo še dodatno podpreti s ciljem še bolj kakovostnih programov in pridobivanja zunanjih sredstev na razpisih. Z večjo povezanostjo akterjev naj bi tudi turizem popeljali na višji programski in kakovostni nivo.
Kot je v imenu zaposlenih v kulturnem centru dejala strokovna sodelavka Nina Štampohar, delavci ne nasprotujejo združevanju zavodov. »A pričakovali smo, da bomo aktivno vključeni v aktivnosti za pripravo predloga združevanja, da bomo del teh procesov, saj se moramo v ideji prepoznati in v bodoči organizaciji videti, če hočemo biti sodelovalni, povezovalni in kreativni na obstoječih in novih programskih področjih dela.«
