Nekateri slovenski bolniki na operacijo hrbtenice čakajo že vse od leta 2011. Ob tem, da je uradno najdaljša čakalna doba za ta poseg v javnem zdravstvu slabi dve leti. Na »zamolčane« bolnike je pokazal pregled nad čakalnimi seznami, ki so ga opravili na ministrstvu za zdravje. Kaj se je s temi ljudmi do danes dogajalo in kakšne posledice so utrpeli zaradi odrivanja na rep vrste, še ni jasno.
Kdo pride (morda) na vrsto v drugem krogu?
Tudi bolniki, ki so zajeti v uradnih podatkih o čakalnih dobah, pa so v času milijonskih presežkov bolnišnic in zdravstvenih domov potegnili kratko. Dlje od uradno dopustnih rokov po podatkih z začetka aprila čaka 32.396 ljudi, skoraj za tretjino več kot leto prej. Vlada je v četrtek odločila, da bodo prvi pregledi pri specialistu z osnovno diagnostiko po novem plačani v celoti, predvideli pa so tudi skoraj 3500 dodatnih posegov (prednost so dobile koronarografije, operacije hrbtenice, artroplastike kolena, operacije rame, posegi na arterijah in operacije kile). To je sicer napredek v primerjavi z lanskim letom, a mnogi od skoraj 219.000 ljudi, kolikor jih je uradno v čakalnih vrstah, še ne morejo pričakovati olajšanja. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je včeraj napovedala, da bodo morda na vrsto prišli v drugem koraku – če bodo prilivi v zdravstveno blagajno to dopuščali. V mesecih do konca leta bi lahko tako med drugim povečali še število operacij krčnih žil ter dostopnost zdravljenja v dermatologiji in ortodontiji.
Tokratni paket dodatnih operacij, ki ga vlada namenja bolnikom, je sicer bistveno manjši od dodatnih prilivov, s katerimi bodo lahko bolnišnice in zdravstveni domovi izboljšali stanje na svojih računih. Vlada priznane cene zdravstvenih storitev od junija do konca leta namreč dviguje za 3,6 odstotka. Zdravstvena blagajna bo morala tako za višje prihodke bolnišnic in drugih izvajalcev prispevati slabih 32 milijonov evrov, za dodatne posege in preglede pa največ šestnajst milijonov evrov (končna številka bo odvisna od tega, koliko bolnikov bodo dejansko zdravili).
Kolar-Celarčevi se tovrsten način delitve pogače ne zdi sporen. V času krize so se zaradi varčevalnih rezov priznane cene storitev znižale za 18 odstotkov, je spomnila. Poleg tega so se s spremembami plačne lestvice za regres in sprostitvijo napredovanj v javnem sektorju zvišali stroški dela zaposlenih v zdravstvu. Ne nazadnje pa dosedanje krajšanje čakalnih dob s finančnimi injekcijami ni prineslo rezultatov, ugotavlja ministrica. »Pavšalno dajanje denarja za čakalne dobe ni učinkovito.«
Tudi čakanje na operacijo kolka je lahko zelo boleče
Ljubljanska zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore meni, da bi lahko v vladi bolnikom ponudili več, kot napovedujejo. Dodatni pregledi in operacije so sicer dobra novica, je poudarila, a bi se morali čakalnih dob lotiti še bolj celovito. Tudi operacije kolka, ki za zdaj niso vključene v načrt dodatnih posegov, so za bolnike na primer zelo pomembne. »Čakanje na takšno operacijo je zaradi bolečin lahko zelo hudo.«
Ob tem pa bo treba, ugotavlja Hlade-Zoretova, v prihodnje sproti bdeti nad verodostojnostjo podatkov bolnišnic o čakalnih dobah. Nanjo se vedno znova obračajo bolniki, ki imajo izkušnje z bistveno daljšimi čakalnimi dobami od tistih, ki so objavljene na spletnih straneh bolnišnic ali Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Bolnikom svetuje, da se v takšnih primerih potegnejo zase. »Tisti, ki le tiho čakajo, se prej izgubijo v sistemu.«
