Čeprav je v zdravstveni blagajni več denarja, so se seznami s predolgo čakajočimi večji del letošnjega leta le še daljšali. Bolniki niso občutili finančnega okrevanja zdravstva, ki ga je prineslo okrevanje gospodarstva. Vlada je dodaten denar usmerila tako, da bolnišnicam zanj ni bilo treba zdraviti več ljudi, so pa lahko poplačale del starih dolgov in izboljšale poslovanje. Tik pred koncem leta sta se vlada in zdravstvena blagajna vendarle dogovorili, da je treba zagotoviti dodatna zdravljenja. A vprašanje je, koliko pregledov in operacij več bo bolnišnicam v praksi uspelo opraviti do konca leta. Da so se vrste predolgo čakajočih začele krajšati, je dobra novica, ki pa ne odtehta slabih mesecev. Ob koncu leta je na repih čakalnih seznamov za prve preglede za skoraj 30 odstotkov več bolnikov kot lanskega decembra.
S takšnim zdravstvom se ni spodobno hvaliti. Že zdavnaj bi bilo treba ukrepati. Če odštejemo na novo odprte urgentne centre, pa niso oblasti letos poskrbele za nobeno oprijemljivo spremembo. Predlog zdravstvene reforme namerava Kolar-Celarčeva glede na zadnje napovedi predstaviti nekje v prvi polovici prihajajočega leta. Tudi če bi bila nared v prvih dneh januarja, pa bi imela vlada malo časa, da jo izpelje. Ob ohlapnih časovnih okvirih, ki jih iz meseca v mesec še bolj rahljajo, bodo še težje naredili kaj bistvenega.
Za zdaj nizajo obljube. Nacionalni plan za zdravstvo v prihodnjem desetletju, ki ga je vlada potrdila minuli teden, med drugim napoveduje zmanjšanje števila čakajočih na preiskave z magnetno resonanco in CT za petino. Samo na magnetno resonanco glave in vratu je na začetku tega meseca čakalo 3827 ljudi, od tega 1046 predolgo. Zanje šteje le, ali jih bodo sprejeli dovolj hitro, da se bo lahko zdravljenje začelo pravočasno. Doslej so se v zdravstvenem resorju za to bistveno premalo potrudili. Poleg tega skoraj dve leti po ugotovitvah računskega sodišča in protikorupcijske komisije o množičnem preskakovanju vrst ta pojav še ni izkoreninjen. Zakonske spremembe, ki bi pomagale napraviti red, so še vedno le večna točka v napovedih.
Ko zakrčeno zdravstvo jezi zdravnike, jih v vladi odpravijo, češ da gre le za cehovske interese. Prihodnost, za katero se ti zavzemajo, za bolnike ne bi bila dobra, svarijo pred težnjami po privatizaciji in omejevanju pravic. A dokler Kolar-Celarčeva ne predstavi svoje različice prihodnosti, se težko sklicujejo na ideološke razlike. Poleg tega sredi sporov o dolgoročnih načrtih ni jasno, ali se kdo sploh ukvarja s sedanjostjo. Čakalne dobe, ki bolnike spravljajo v dodatno negotovost, nekatere pa celo ogrozijo, bodo v letu 2016 pomemben preizkus. Zdravstvo je lahko dobro le, če so njegova vrata odprta.
