»Severna Primorska je glede prizadevanj in možnosti za invalide daleč v slovenskem ospredju. Ne borimo se samo za dostopnost do stavb, pomemben nam zdi tudi dostop do informacij in soodločanja v lokalnih skupnostih,« pravi Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica ter občinskega Sveta za invalide in tudi sam invalid. Med najbolj dojemljivimi občinami izpostavlja Idrijo in Novo Gorico, obe sta tudi prejemnici listine Občina po meri invalidov.
Invalidi so spoznali, da morajo občinam pri urejanju invalidom bolj prijaznega okolja sami stopiti naproti in da pri tem ne smejo popuščati. Rezultat tega je tudi akcijski načrt za izboljšanje in uresničevanje enakih možnosti invalidov v Mestni občini Nova Gorica, o katerem bodo danes razpravljali novogoriški mestni svetniki. Načrt še letos predvideva postavitev slepim in gluhim dostopne občinske spletne strani, do leta 2019 pa med drugim urejanje klančin in postajališč medmestnega prometa ter tudi vključevanje invalidov v pripravo proračuna in pri drugih občinskih načrtih. Vsako leto naj bi v občini izbrali invalidom najbolj prijazen lokal, trgovino oziroma restavracijo.
Predlog akcijskega načrta je nastal v sodelovanju z vsemi invalidskimi organizacijami na območju občine. »Invalidska problematika ni več tuja in postaja del našega vsakdana. Dobre prakse se že prenašajo tudi v druga okolja,« je s sodelovanjem zadovoljna Marinka Saksida, načelnica za družbene dejavnosti. Občina trenutno zaposluje tri invalide in s tem presega kvoto o obveznem zaposlovanju invalidov v javni upravi.
Štejejo majhne stvari
Invalidi bodo svoje vsebine in prostore dobili v Skupnostnem centru, nekdanjem samskem domu Primorja, ki ga je občina odkupila in namenila za socialne programe. Indukcijsko zanko, ki osebam z okvaro sluha pomaga pri spremljanju prireditev, so že postavili v novogoriškem kulturnem domu, občina pa bo k temu spodbudila še gledališče, knjižnico, pošte in banke. Več angažmaja napovedujejo na področju zaposlovanja invalidov. »Novogoriška občina je primer dobre prakse, saj nas je upoštevala pri pripravi Trajne urbane strategije in prometnega načrta. Mislim, da je to prvi takšen primer v Sloveniji,« poudarja Miljavec. Dodaja pa, da vse težave s tem še niso rešene. Tudi po sicer vzorni obnovi Bevkovega trga, kjer so pri rekonstrukciji upoštevali potrebe gibalno in senzorično oviranih, stopnice tam še vedno niso primerno označene za slepe in slabovidne pešce.
