Rusija, ki je v letih po izvolitvi Vladimirja Putina za predsednika jezdila val 1100 milijard dolarjev visokih prilivov zaradi visoke cene nafte, je danes na robu javnofinančne krize. Trikrat nižja cena nafte kot pred dobrim letom in pol klesti po proračunskih prihodkih, rublju in življenjskem standardu Rusov. Kremelj je bil zato primoran v iskanje malodane ekstremnih rešitev. Moskva bo z dodatno obremenitvijo energetskih družb, ki naj bi po nekaterih podatkih imele na voljo 90 milijard dolarjev denarnih rezerv, obogatila proračun za okoli tri milijarde dolarjev (200 milijard rubljev). Prihodnje leto naj bi ta znesek presegel 11 milijard dolarjev, poročajo nekateri ruski mediji. Toda to še zdaleč ni vse. V iskanju dodatnih desetih milijard dolarjev za krpanje proračunske luknje se Moskva podaja v razprodajo državnega premoženja. Na prodajnem seznamu naj bi se znašle tri ruske banke. Med njimi ne bo Sberbank, največje ruske finančne ustanove. Zelo verjetno se bo na seznamu znašla druga največja ruska banka VTB, o prodaji katere se že dlje časa krešejo mnenja v ruski politiki in gospodarstvu. Andrej Kostin, prvi mož banke, ki zaposluje več kot 101.000 ljudi in upravlja s portfeljem okoli 100 milijard evrov posojil, nasprotuje prodaji deleža banke VTB.
Po bankah še energetski velikani, rudniki...
V Kremlju že nekaj časa pripravljajo teren za prodajo deležev v kopici uspešnih državnih podjetij. Pred kakšnim tednom so Rusi začeli iskati banko, ki bi vodila postopek prodaje 25 odstotkov (minus ena delnica) transportne družbe Sovkomfot. Kmalu bosta verjetno na prodaj tudi energetski družbi Bashneft in Rosneft, ki je po zadnjih podatkih lani ustvaril nekaj manj kot 70 milijard evrov prihodkov (5180 milijard rubljev). Med interesenti za nakup 19,5-odstotnega deleža v ruskem velikanu, katerega vrednost presega 44 milijard dolarjev, se omenjajo tudi Indijci. Po zapletu v pogajanjih s Kitajci je ravno konzorcij indijskih energetskih družb kupil 49,6-odstotni delež družbe Vankorneft, ki obvladuje skoraj polovico Rosneftovih najbogatejših najdišč v vzhodni Sibiriji.
V igro za deleže v državnih podjetjih pa bi se lahko umešal tudi prvi mož največje ruske rudarske družbe Norilsk Nickel Vladimir Potanin, ki se verjetno bolj kot za energetske družbe zanima za delež v Alrosi, največjem proizvajalcu diamantov v Rusiji. Gre za drugega najbogatejšega ruskega oligarha, ki ima po izračunih revije Forbes 13,3 milijarde dolarjev premoženja.
V roke Arkadija Rotenberga lahko pride 25-odstotni delež letalskega prevoznika Aeroflot, ki je na delniškem trgu vreden dobrih 1,2 milijarde evrov. Putinov otroški prijatelj in partner na treningih pri judu ter njegov brat Boris sta denimo zaradi dobrih vez dobila 15 odstotkov vseh infrastrukturnih poslov za olimpijske igre. V letih Putinove vladavine je bilo njunim povezanim družbam po pogosto netransparentnih razpisih podeljenih za skoraj 15 milijard dolarjev poslov.
Zahod ni naklonjen sodelovanju
Sporne prakse in omejitve zaradi mednarodnih sankcij sta glavni težavi Rusije pri iskanju svetovalcev za privatizacijo. Več virov iz velikih bank zahodnega sveta kot tudi ruske Sberbank je tako še pred dobrim mesecem tiskovni agenciji Reuters potrdilo, da evropske in ameriške banke niso naklonjene sodelovanju z Moskvo. Prevzeti naj bi bile pripravljene zgolj obrobne vloge.
Rusko ministrstvo za gospodarstvo je sicer maja banke pozvalo k oddaji ponudb za svetovanje pri prodaji 50,1-odstotnega deleža Bashnefta, 10,9 odstotka rudarja diamantov Alrosa in 10,9 odstotka banke VTB.
Kljub opozorilom iz Bruslja, naj bodo previdne pri kupovanju ruskega dolga in poslovanju z Rusi, je doslej peterica bank oddala ponudbe za sodelovanje v privatizaciji, in sicer ameriška Citigroup, švicarski banki Credit Suisse in UBS, italijanska Unicredit ter avstrijska Raiffeisen.
