V teh dneh bo na Portugalskem pristal 300-metrski tanker Creole Spirit, ki je nedavno izplul iz pristanišča v ameriški zvezni državi Louisiani, s ciljem temeljito premešati karte na evropskem trgu zemeljskega plina. V rezervoarjih svojega podpalubja bo namreč na staro celino pripeljal utekočinjeni zemeljski plin (LNG – liquified natural gas) iz ZDA, s čimer Američani napovedujejo razbitje prevlade, ki jo že več let uživata Rusija in Norveška.
Američani že številka ena
Revolucija, ki jo je povzročil razvoj tehnologije hidravličnega lomljenja kamnin (angl. fracking), s pomočjo katere je mogoče pridobiti nafto in plin iz plasti skrilavcev, se je z naftnega trga prelila še na plinskega. Američani so v zadnjem letu od Rusov prevzeli primat največjega proizvajalca zemeljskega plina na svetu, postali so neto izvoznik plina in bodo po oceni analitikov iz Bank of America Merrill Lynch že v letu 2017 zaslužni za 18-odstotno rast svetovne ponudbe LNG.
»Priča smo začetku globalnega plinskega trga,« je za Bloomberg dejala Melissa Stark, direktorica za upravljanje energije v družbi Accenture. Američani so medtem začeli izvažati zemeljski plin že v Brazilijo, Argentino in celo Indijo. Evropa je tako tretja celina, na katero so se usmerili.
Na kratek rok dramatičnih sprememb ne bo, saj ameriški plin za zdaj ne more biti konkurenčen, menijo v največji slovenski energetski družbi Petrol, ki jo vodi Tomaž Berločnik. A to bi se lahko kmalu spremenilo. Večje količine LNG iz ZDA bodo začele prihajati v Evropo čez leto ali dve. Povečanje ponudbe bo takrat lahko pomembno prispevalo k znižanju cen, kar pričakuje tudi analitik banke Societe Generale Thierry Bros: »Obeta se cenovna vojna med ameriškim LNG in plinom, ki pride v Evropo po plinovodih.«
Večja ponudba prinaša nižje cene
Za koliko bo znižala cene flota z LNG napolnjenih tankerjev z ameriške obale, lahko zgolj ugibamo. »Cene so že zdaj zelo nizke, zato je zelo težko napovedovati vnaprej. Večja konkurenca sicer sama po sebi napoveduje nizke cene,« ocenjujejo pri Petrolu.
Dejstvo je, da se bodo vplivi dogajanja na evropskem trgu zemeljskega plina v Slovenijo prelili lažje kot v preteklosti, ko trg še ni bil povsem odprt oziroma liberaliziran. Če odvzamemo goro dodatkov, ki jih potrošnik plača z vsakim računom za plin – od omrežnine, prispevkov, dajatev in trošarine – bodo cene za gospodinjstva in industrijske porabnike zagotovo sledile gibanjem cen na evropskih plinskih vozliščih, ki igrajo vedno večjo vlogo na trgu.
A pri tem ne smemo pozabiti, da ima vsaka ekonomska enačba dve plati: ponudbo in povpraševanje. Ameriški LNG bo povečal prvo, oblikovanje cen pa je odvisno še od povpraševanja in drugih dejavnikov. »Američani bodo konkurenčni na evropskih trgih, če bo proizvodnja LNG skupaj s transportom znašala manj kot cene na evropskih vozliščih, v nasprotnem primeru bo pomenil le opcijo zanesljivosti dobave ali razpršitev nabavnega portfelja družb,« so poudarili v največjem slovenskem veletrgovcu s plinom Geoplin pod vodstvom Boštjana Napasta in dodali, da bodo dodatne količine plina vplivale tudi na zmanjšanje pomembnosti konvencionalnih plinskih poti iz Norveške, Rusije in Alžirije.
Toda ameriški LNG bi lahko imel največji vpliv na plinskih borzah. »Razvoj trgovanja gre v smeri večjega deleža finančnega trgovanja brez fizične dobave, kot je bilo v navadi v preteklosti,« so povedali v Geoplinu. Na trgu je vse več finančnih igralcev, ki uporabljajo zemeljski plin kot produkt trgovanja v svojem portfelju. »Sama fizična dobava znaša na razvitih finančnih trgih manj kot pet odstotkov vsega trgovanja s tem energentom, preden ta doseže končnega odjemalca,« so opozorili v Geoplinu. Ameriški LNG bo tako v prvi vrsti povečal likvidnost na čedalje živahnejšem evropskem plinskem trgu, ki je že posejan s plinskimi borzami.
