Medtem ko severnoprimorski gospodarstveniki nestrpno čakajo na obljubljeno protivetrno zaščito, ki bo tovornjakom omogočila, da bodo lahko vozili tudi ob močnejših sunkih burje, naj bi se Dars lotil tudi obnove najstarejših odsekov na 41 kilometrov dolgi hitri cesti med Vrtojbo in Razdrtim. Ti so stari skoraj 25 let in so potrebni temeljite obnove, saj so bili od konca gradnje deležni le manjših »lepotnih« popravkov.
Spet vse odvisno od javnih razpisov
Da so odseki glavne prometnice skozi Vipavsko dolino že dodobra dotrajani in posledično tudi nevarni, so nedavno vnovič opozorili tudi občinski svetniki v Ajdovščini in Vipavi, ki menijo, da bi jih bilo treba čim prej popraviti.
Pri Darsu odgovarjajo, da se bodo projekta obnove, ki bo potekal v petih etapah, po vsej verjetnosti lotili jeseni. Že lani so namreč prek javnega razpisa naročili izdelavo dokumentacije PZI (projekt za izvedbo). »Dokončanje projektov za prvo etapo je predvideno v začetku junija, za drugo etapo julija, medtem ko je rok za dokončanje dokumentacije za preostale tri etape jeseni. Predvideno je, da bi se za prvi dve etapi javni razpis izvedel takoj po potrditvi ustreznosti projektne dokumentacije,« so povedali pri Darsu.
Kdaj bodo začeli obnavljati, pa je odvisno od uspešno izvedenega javnega razpisa za oddajo del, so dodali, in od zagotovitve denarja. Če se bo na razpisu kaj zalomilo in del ne bodo mogli začeti jeseni, bodo projekt obnove premaknili v prihodnje leto, in sicer po zaključku zimske službe. Na vprašanje, kdaj bodo potemtakem uporabniki lahko vozili po varni hitri cesti, so pri upravljalcu slovenskih avtocest odgovorili, da bodo dela zaradi velikega obsega razdeljena na dve gradbeni sezoni. »Pričakovati je, da bo sanacija najbolj poškodovanih odsekov na vipavski hitri cesti končana do sredine leta 2018,« so pojasnili. Koliko bo stala obnova vipavske hitre ceste bo znano, ko bo izdelana projektna dokumentacija in popisi del, ki jih bo treba opraviti.«
Cesta je bila slabo narejena
Direktor ajdovske avtoprevozniške družbe Slo-Car in predsednik sekcije za prevoz blaga v cestnem prometu pri Gospodarski zbornici Slovenije Milan Slokar pravi, da je cesta res slaba in da je skrajni čas za obnovo. »Posledice uničene ceste občutijo tudi osebni avtomobili, mi pa še toliko bolj. Pogosteje je treba menjavati zglobe, večja je obraba, na vsem se pozna,« iz lastnih izkušenj razlaga Slokar. Toda po njegovem mnenju je skrb vzbujajoče, da morajo več kot polovico trase, ki je bila zgrajena pred manj kot 25 leti, na novo preplastiti.
»To dokazuje, da je bila cesta slabo narejena, ustroj ni primeren. Po njej namreč ne gre toliko prometa kot po štajerski avtocesti, a je vseeno veliko bolj obrabljena. Po tej logiki bi morali štajersko avtocesto že trikrat preplastiti,« je prepričan Slokar, ki se obenem huduje zaradi napovedanega dviga cestnin za tovornjake. »Namesto da bi nam ob podražitvah ponudili kakšno novost, nam bodo v zameno pokrpali cesto, ki bi morala tako in tako delovati brezhibno.«
