Precej nevajen medijskega obleganja se Tomaž Alauf pred fotografski objektiv postavi le zaradi nuje, ne zaradi pozornosti. »Doma bi mi rekli: saj si hotel, zdaj pa imaš,« se vseeno uspe malo sprostiti zbiratelju, ki ima v svoji zbirki več kot 3000 predmetov, povezanih s tradicionalnim pohodom Pot ob žici. To, kar je hotel, pa niti niso žarometi, ampak s strastjo zbrane predmete predstaviti čim širši javnosti. »Ni namen, da imam vse to doma samo zase. Moja želja je, da bi lahko zbirko videli vsi.« Nedavno se mu je uresničila s postavitvijo razstave Strast, imenovana pohod v Galeriji Kresija.
Delita isto strast
Prvi del razstave, za katero se skriva desetletno delo, je Alauf posvetil peterici tekačev, ki je leta 1957 zmagala na takrat še Partizanskem pohodu ob žici okupirane Ljubljane. »Ni primerjave. Tekli so s puškami in nahrbtniki, v copatih borovo. Če bi danes tekli s takšno opremo, najbrž noben od novodobnih tekačev ne bi pomislil, da bi se udeležil,« pravi sogovornik in dodaja, da pa so v prvih letih organizatorji s kipcem ilegalca posebej nagrajevali tudi tovarištvo. Kot mu je povedal še aktivni tekač Anton Majcen, ki je bil med prvimi petimi zmagovalci, so si prelagali puške, se spuščali naprej in se čakali.
Majcna in njegove prigode z vseh 59 dosedanjih pohodov oziroma tekov, pravi Alauf, bi lahko poslušal v nedogled. Večkrat mu je že povedal ene in iste zgodbe, ampak jih še vedno vsakič znova posluša z velikimi ušesi, saj se mu zdijo res posebne. 80-letni gospod, s katerim delita strast do teka in maratonov, pa je verjetno prav zaradi tega v mladostnem zbiratelju prepoznal tudi pravega človeka, ki bo poskrbel, da njegove medalje, članki in fotografije ne pristanejo v depojih, ampak med ljudmi. »V veliko čast mi je, da mi je gospod Majcen predal vsa svoja priznanja in plakete. Med njimi tudi zlato iz leta 1957. To je edina izmed petih medalj, ki se je ohranila.« Še bolj neprecenljive pa so zanj Majcnove zgodbe, zaradi katerih lahko danes obiskovalce popelje na zanimiv ogled razstave, ki bo postavljena še do 15. maja.
Nekoč so žrebali fičke
V navdih sta mu gospodova vztrajnost in predanost, pravzaprav pa je tudi sam velik zgled. Numizmatiko je začel vedno bolj opuščati in se skoraj obsesivno posvečati pohodu ob žici, ki ima že 60-letno tradicijo. Zanima ga vse, kar je povezano z njim: od nagrad do majic, štafetnih palic, značk z napako in poštnega žiga. V njegovi zbirki je tako tudi loterijska srečka iz časa, ko je bila v sklopu pohoda še blagovna loterija. Za glavne nagrade so podarjali kar fičke in zastave 101. »Dobiti takšno srečko v današnjih časih je veliko težje kot kakšno značko, plaketo. Te ljudje večinoma skrbno shranijo, medtem ko so morali srečko, če so kaj zadeli, predati organizatorju. Če niso nič zadeli, pa so jo z veseljem vrgli v koš,« z zanosom pripoveduje.
Mnogi ljudje, ki so mu podarili zanj dragocene predmete, so bili sprva skeptični, češ da je še premlad, da bi ga zanimale takšne stvari. Toda vsakomur, ki se ozre po aktualni razstavi, je jasno, da je Alauf res s srcem pri stvari. S svojo strastjo je združil tudi lesarsko znanje in izdelal različico jamborov, iz mavca pa je naredil primerek spominskih kamnov, ki obkrožajo pot. »Res je žalostno, da nobene izmed ljubljanskih tovarn, ki so jih podarile, danes ni več ali pa ni v slovenskih rokah,« pove na vodstvu po razstavi.
Prva značka najbolj zaželena
Čeprav je tekač, pa se sam teka trojk nikoli ni udeležil. »To je najin kompromis: ker dekle ne teče, greva skupaj na pohod, med letom pa jaz tečem, ona pa me spremlja,« pove. Prvič se je pohoda udeležil v osnovni šoli in še vedno se spomni krasnih občutkov ob prisluženi znački. Zelo si jo je želel, da bi lahko tudi sam nekaj dodal v dedkovo zbirko značk. Desetletje kasneje pa se je vrnil na Pot ob žici zaradi posebnega vzdušja, ki zavlada, ko se na stotine pohodnikov poda okoli prestolnice.
Letos prvič po 15 letih ne bo mogel skleniti kroga, ker mora na povabilo organizatorjev na osrednjo proslavo, bo pa vseeno zjutraj prehodil vsaj nekaj kilometrov in začutil moč množice. Ujeti pa ga bo mogoče tudi v Galeriji Kresija, ki bo izjemoma odprta do 18. ure.
