Jutri bo minilo leto dni, odkar je brazilska vlada poročala o prvih laboratorijsko potrjenih primerih okužbe z virusom zika. V zadnjem letu smo se o ziki in posledicah okužbe naučili veliko, kljub temu pa ostaja odprtih še veliko vprašanj.
Začelo se je januarja lani, ko so v revnem severovzhodnem predelu Brazilije zaznali več primerov bolezni, ko so ljudje tožili o slabem počutju, bolečinah v sklepih, rdečih očeh in kožnih izpuščajih. Konec marca so našteli že 7000 obolelih, vzroka za obolevnost pa še vedno niso poznali. Aprila so znanstveniki pomislili, da bi lahko šlo za katero od bolezni, ki jih prenašajo komarji, in testirali vzorce krvi obolelih tudi na okužbo z virusom zika – do tedaj eksotičnim in slabo poznanim virusom, ki ga še nikoli niso opazili na tej celini. In res, kmalu so v brazilskem nacionalnem laboratoriju potrdili prisotnost virusa v več vzorcih krvi obolelih. To je pomenilo, da je iz Afrike prek Azije v Ameriko res prispela nova bolezen, ki jo prenašajo komarji.
Vedo, kdo je prinesel virus
Znanstveniki danes vedo, kdo je virus prinesel v Ameriko: skoraj zagotovo je bil to potnik iz Francoske Polinezije, saj so tamkajšnji virusi zika molekularno skoraj identični brazilskim. Prenos naj bi se zgodil avgusta 2014, ko je Rio de Janeiro gostil svetovno prvenstvo v kanuju, ki so se ga udeležile tudi ekipe štirih pacifiških otokov – tudi Francoske Polinezije, kjer je bila tedaj aktivna epidemija okužb z ziko.
V Braziliji se je virus eksplozivno razširil po državi in nato po preostali Latinski Ameriki in Karibskem otočju. V letu dni so virus zaznali v skoraj vsaki državi oziroma regiji, ki jo naseljuje komar ščitar, ki prenaša viruse zika, denga in čikungunja. K temu sta prispevala dva dejavnika: pomanjkanje imunske zaščite pred to doslej neznano okužbo pri ljudeh in vedenje komarja. Komar ščitar se je namreč izjemno prilagodil življenju v urbanih predelih in se množi že ob najmanjši količini stoječe vode; zadošča voda v odvrženem zamašku plastenke. Virus je imel prosto pot tudi zato, ker so v preteklih desetletjih opustili množično uničevanje komarje populacije, po tem, ko so s to metodo uspešno zatrli širjenje rumene mrzlice.
Julija 2015 so brazilske oblasti poročale o povečanem številu nevroloških obolenj, kot je Guillain-Barréjev sindrom. Te novice so začele prihajati tudi iz okoliških držav. Še bolj osupljiva pa je bila novica oktobra, ko so iz Brazilije poročali o 54 primerih mikrocefalije pri novorojenčkih v zadnjem mesecu dni. Možnost, da obstaja povezava med ugrizom komarja med nosečnostjo in prirojeno nenormalnostjo glave in možganov pri novorojenčku, je sprožila alarm v znanstveni skupnosti. Sledila je vrsta študij, v katerih so virus našli v amniotski tekočini, placenti, popkovnici, krvi ploda in možganih ploda. Dokazov je bilo toliko, da so lahko potrdili, da virus zika povzroča mikrocefalijo in Guillain-Barréjev sindrom. Raziskave nadaljujejo, saj pričakujejo, da vseh posledic okužbe na živčni sistem pri otrocih in odraslih še ne poznamo; pri nekaterih okuženih so opazili tudi vnetje hrbtenjače in znake, podobne multipli sklerozi. Znanstveniki menijo, da bi lahko virus, če bi se okužili novorojenčki, povzročal nevrološke okvare tudi kasneje v njihovem življenju.
Ugotovili so še, da je okužba z ziko prek spolnih odnosov pogostejša, kot so sprva mislili.
Nepripravljeni
Izbruh virusa smo pričakali nepripravljeni in tudi danes zdravstveni delavci razen zaščite proti komarjem, prestavitve nosečnosti na kasnejši čas in izogibanja potovanjem po ogroženih območjih ne morejo svetovati učinkovitejše zaščite.
Še vedno odprto ostaja vprašanje, kako bo s širjenjem virusa zika v druge države v prihodnje. Odgovora ne poznamo niti na vprašanje, ali bodo prebivalci v ogroženih regijah sčasoma razvili imunost proti okužbi ali ne. Dejstvo pa je, da polovica prebivalcev sveta živi na območjih, ki jih poseljuje komar ščitar. Možno nevarnost vidijo tudi v zelo invazivnem tigrastem komarju, ki tudi lahko prenaša ziko. Če se to zgodi, se lahko zemljevid epidemij okužb z ziko dramatično poveča, opozarjajo v Svetovni zdravstveni organizaciji.
