Ministrstvo od univerze zahteva vračilo dodatka za štiri leta, čeprav morajo zaposleni po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju vrniti le dodatek, ki so ga prejeli v desetih mesecih. Od kod bodo fakultete ali univerza, če bodo na koncu vendarle morale vrniti zahtevano, vzele manjkajoča sredstva, ta hip ne zna (na)povedati nihče. Še manj je jasno, ali bo zato morda prizadeta kakovost izvedbe študijskih programov. Tiste fakultete, ki nimajo na voljo (dovolj) tržnih sredstev, bodo namreč morale poseči po javnih. V primeru seveda, če bodo sploh pripravljene vrniti sredstva univerzi oziroma na njeno zahtevo v državni proračun. Eden od uglednih strokovnjakov, ki ne želi biti imenovan, a dobro pozna nerešena vprašanja o razmerju med univerzo in članicami, namreč ne izključuje možnosti, da fakultete zavrnejo vračilo – z argumentom, da je pogodbo z ministrstvom sklepala univerza, zato naj univerza tudi sama vrne zahtevano. Prav z vprašanjem razmerja med univerzo in članicami se že nekaj časa ukvarja tudi računsko sodišče.
Rektor: »Sredstva smo porabili namensko«
Rektor UL Ivan Svetlik pojasnjuje, da so se na zahtevek ministrstva pritožili, ker je po njihovem mnenju nezakonit, poleg tega naj bi ministrstvo navajalo nepopolna in napačna dejstva. Sredstva za izplačilo dodatka, zatrjuje, niso šla iz proračuna. »Univerza, ki je financirana po tako imenovanem kosovnem (lump sum) sistemu, dobi od ministrstva sredstva, ki jih nato sama razporedi za izvedbo nalog, določenih v letni pogodbi, in sicer za financiranje študijske dejavnosti. To je UL tudi storila: sredstva je torej porabila namensko,« trdi rektor. K temu dodaja: »Ministrstvo ni niti ugotavljalo, še manj pa ugotovilo, da bi UL sredstva porabila za druge dejavnosti.« Drugo vprašanje pa je, priznava, ali je bil način plačila za opravljeno delo pri izvedbi študijske dejavnosti ustrezen. »Zaposlenim je UL naložila vračilo dodatka, ker je tako ugotovila inšpekcija ministrstva za javno upravo, na ugotovitve te inšpekcije pa se ni mogoče pritožiti. Toda zaposleni so z dodatkom dobili plačano delo, ki so ga res opravili,« vztraja rektor kljub številnim dokazom o tem, da so mnogim profesorjem dodatek izplačevali za delo, ki so ga opravili v službenem času.
Ali to pomeni, da so na univerzi spremenili stališče, saj je univerzitetni senat na podlagi mnenja komisije za etična vprašanja dekane pozval, naj vrnejo dodatek v celoti in s tem izkažejo moralno odgovornost? Svetlik zatrjuje, da stališča niso spremenili. »Težava je v tem, da nam ministrstvo ne plačuje tistega, kar bi nam moralo, zato smo v času krize poiskali možnosti plačila za opravljeno delo, za katero smo verjeli, da je zakonito. Izplačevali smo ga več let, pa nas noben organ ni opozoril, da bi bilo s tem kaj narobe. Nihče ni namerno in zavestno kršil zakona.« Rektor je tudi prepričan, da je ministrstvo z zahtevkom preveč pohitelo: »Sodni postopki v zvezi z izplačilom spornega dodatka še potekajo, doslej pa je bila praksa sodišč različna. Bojim se, da za odločitvijo ministrstva tičijo politični razlogi.«
Bo na koncu padlo po študentih?
Ali bodo ministrstvo, če ne umakne ali spremeni zahtevka, tožili, ne želi ugibati. »Zdaj čakamo na odgovor MIZŠ,« pravi. Če bodo na koncu morali zahtevani znesek vrniti, ga bodo morale zagotoviti fakultete, ki so sporni dodatek izplačevale; vrnjena sredstva zdaj ležijo na njihovih računih. Od kod bodo vzele razliko med tistim, kar morajo zaposleni plačati po zakonu, in tistim, kar terja ministrstvo, tudi Svetlik ne ve. »Če jo bodo vzele iz javnih sredstev, jim bo denarja res zmanjkalo za študijsko dejavnost,« se boji rektor. Ob tem opozarja, da je UL v skladu z zakonom delavce pozvala le k vrnitvi sredstev za zadnjih deset mesecev, ministrstvo pa od nje zahteva vrnitev za štiri leta, se pravi več, kot bo lahko prejela od zaposlenih. V tem primeru bi univerza res nenamensko porabljala druga sredstva, zatrjuje Svetlik.
Prepričan je tudi, da bi plačilo celotnega zahtevanega zneska pomenilo dvojno plačilo, saj ministrstvo pri njegovem izračunu ni upoštevalo, da so zaposleni že plačali prispevke za socialno varnost in akontacijo dohodnine.
Ministrstvo očitke zavrača. Od univerze, pravijo, zahtevajo vračilo tistih sredstev, ki so bili po podatkih UL izplačani iz proračunskih sredstev ministrstva. »Prispevki in davki zaposlenih pa so bili vplačani v druge blagajne javnega financiranja.« Ob tem poudarjajo, da zaposleni po zakonu vračajo samo dodatke za deset mesecev, visokošolski zavod pa mora v skladu z uredbo o financiranju »vrniti vsa nenamensko porabljena sredstva«. Na naše vprašanje, ali bi morala univerza takoj vrniti zahtevanih 781.000 evrov in ali že tečejo zamudne obresti, so odgovorili pritrdilno.
Ranka Ivelja
