Član Sindikata vojakov Slovenije (SVS), ki je v Slovenski vojski zaposlen kot skladiščnik, je na delovnem in socialnem sodišču uspešno iztožil izplačilo dodatka za stalno pripravljenost na domu. Ministrstvo za obrambo mu mora skupaj z zamudnimi obrestmi vrniti 6827,80 evra.
Predsednik SVS Gvido Novak je zadovoljen. »Skoraj sem brez besed. Naposled smo le dokazali, da je bila velikemu številu pripadnikov Slovenske vojske v preteklosti odrejena stalna pripravljenost doma, ki pa se jim ni izplačevala.« Dodal je, da je žalostno, da morajo vojaki za izplačilo stalne pripravljenosti na sodišče, medtem ko »si drugi javni uslužbenci to isto stalno pripravljenost izplačujejo, čeprav do nje niso upravičeni«. Novak upa, da bo uspeh spodbudil k vlaganju tožb tudi druge vojake. To naj storijo čim prej, saj jim tožbeni zahtevek, ki lahko glede na število ur in plačilni razred znaša od 185 do 364 evrov, velja največ za pet let. Po njegovi »grobi oceni« je bila stalna pripravljenost odrejena, a nikoli plačana, od 300 do 500 pripadnikom.
»Dosegljivost je enako kot pripravljenost«
Prvi član sindikata (tudi skladiščnik), s katerim je šel SVS zaradi neizplačevanja stalne pripravljenosti v tožbo, je to na prvi stopnji izgubil, vendar je nato višje delovno in socialno sodišče po pritožbi odločilo, da je do izplačila upravičen. Višje sodišče je zadevo vrnilo na prvo stopnjo, vendar le zaradi izračuna toženega zneska. Na podlagi te sodbe pa je skladiščnik zmagal že na prvi stopnji.
Čeprav so na ministrstvu za obrambo trdili, da vojaku ni bila odrejena pripravljenost, pač pa zgolj dosegljivost, in da je v tem obdobju prejemal dodatek zaradi povečanega obsega dela, pa »napačno poimenovanje«, kot je zapisalo sodišče, »ne more prejudicirati pravice tožnika, temveč je bistveno dejansko delo, ki ga je opravljal. Pri tem ni pomembno, kolikokrat je bil v tem času dejansko aktiviran, temveč je pomembno zgolj dejstvo, da se je moral odzvati, če je do aktiviranja prišlo.«
Ocenjujejo, da gre le za peščico
Na ministrstvu za obrambo odločbe še niso prejeli, zato je ne morejo komentirati, je povedal vodja službe za strateško komuniciranje Aleš Sila. Glede prvega primera, ki je vrnjen na prvo stopnjo, pa bodo naredili finančni izračun o višini zneska za izplačilo ter skupaj z državnim pravobranilstvom preučili možnosti za mirno rešitev spora s poravnavo.
Kakšne bodo finančne posledice morebitnih nadaljnjih tožb na ministrstvo še ne morejo oceniti, pravijo, da so v zvezi s tovrstno tematiko doslej prejeli le osem zahtevkov. »Gre za zelo specifično skupino delovnih mest, na katerih je predvsem tehnično osebje,« pravi Sila. Glede teh bodo preverili, »ali gre za enaka pravna in dejanska vprašanja kot v predmetni sodni zadevi«. »Na tej podlagi pa bomo sprejeli odločitev glede njihovega reševanja,« je še povedal Sila.
