Na devetih ljubljanskih fakultetah so si v letih 2012, 2013 in 2014, se pravi v času trdega Zujfa, nezakonito izplačevali mesečni dodatek za stalno pripravljenost. Tako je po temeljitem inšpekcijskem nadzoru pred dnevi odločil minister Boris Koprivnikar. Dodatek za stalno pripravljenost so nezakonito izplačevale ekonomska fakulteta, fakulteta za družbene vede, filozofska fakulteta, fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, fakulteta za matematiko in fiziko, fakulteta za socialno delo, fakulteta za šport, fakulteta za računalništvo in informatiko ter fakulteta za elektrotehniko.
Drugim zategujejo, sebi delijo
Poleg delavcev, katerih narava dela je res takšna, da bi bilo mogoče ta dodatek upravičiti, računalničarjev ali hišnikov na primer, so ga dobivali tudi dekani in prodekan, med njimi na primer velik zagovornik varčevanja, bivši dekan EF in sedanji minister za finance Dušan Mramor, in sedanja ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič, ko je še delala na EF. Plače so si po dosedanjih podatkih na vseh fakultetah skupaj popravili za okrogel milijon evrov, a ne vse fakultete v enakem obsegu.
Rekorderki po številu upravičencev oziroma višini izplačanih dodatkov sta ekonomska fakulteta, kjer so v treh letih zaposlenim izplačali 436.769 evrov, in fakulteta za družbene vede, kjer so v dveh letih (2012 in 2013) profesorjem izplačali 122.898 evrov dodatka (vsi zneski so bruto). Na EF so ga odobrili vsako leto več kot 40 zaposlenim (46 osebam leta 2012, 59 osebam leta 2013 in 46 osebam lani), na FDV 32 osebam. Na filozofski fakulteti je sporni dodatek leta 2012 prejemalo »le« šest oseb, deset leta 2013 in štirje lani, v dveh letih pa so razdelili 83.923 evrov. Na FAGG so v treh letih za dodatke zaposlenim odšteli 64.514 evrov. Na fakulteti za šport so plače popravili z 22.850 evri. Druge fakultete so bile precej bolj varčne.
»Struktura prejemnikov dodatka za stalno pripravljenost kaže, da je ta služil zvišanju plač fakultetnih funkcionarjev. Ukrep so uvedli približno ob začetku varčevanja v javnem sektorju. To politiko so nekateri od prejemnikov dodatka javno zagovarjali ali pa jo celo še vedno izvajajo, opozarja predsednik Visokošolskega sindikata na Univerzi v Ljubljani dr. Gorazd Kovačič. In dodaja: »Tako kot pri aferi s honorarji je žarišče ekscesov v aplikativnem družboslovju, predvsem na ljubljanski ekonomski fakulteti. In tudi tokrat lahko nekatere od ključnih akterjev afere srečamo v vladi. Zlorabe, ki so si jih privoščili na svoji prejšnji funkciji, bi morale imeti tudi politične posledice, saj gre za ponavljajoč se vzorec delovanja.«
Brez soglasja osem dekanov
Dokumenti ministrstva za javno upravo ne razkrivajo vseh izplačanih zneskov posameznikom. Iz podatkov, ki so nam bili na voljo, pa je jasno, da so si plačo z dodatkom najbolj popravili zaposleni z vrha plačne piramide. Dr. Metka Tekavčič je v času, ko je bila dekanka, dobivala po okoli 700 evrov mesečnega dodatka, tehnični delavec A. G. pa manj kot 150 evrov. Po višini izplačanega mesečnega dodatka na FDV je rekorder dekan Bojko Bučar, ki je 11 mesecev prejemal po 740 evrov. Največ je vseeno dobil prodekan Klement Podnar (11.256 evrov za slabi dve leti). Koliko sta dobivala dr. Mramor in dr. Makovec-Brenčičeva, iz dokumentov ni razvidno, sama pa svojih dodatkov v javnosti (še) nista pojasnila. Najvišji dodatek je prejemal dekan FF Andrej Černe, ki je kakšen mesec dobil tudi več kot 1000 evrov dodatka.
Ministrstvo je tudi ugotovilo, da si dekani, ki so dobivali sporni dodatek – to so Metka Tekavčič, Dušan Mramor, Milan Žvan, Franc Forstnerič, Anton Ramšak, Andrej Černe, Gabi Čačinovič Vogrinčič in Matjaž Mikoš – niso predhodno pridobili obveznega soglasja rektorja univerze. Dekani so se v ugovorih branili, da določba zakona, ki naj bi to urejala, zanje ne velja.
Ni pravne podlage
Ministrstvo za javno upravo je po dolgem postopku, ki ga je sprožilo v začetku leta na pobudo ministrice Stanke Setnikar Cankar, ugotovilo, da za odrejanje stalne pripravljenosti ni pravne podlage oziroma da za to »ne obstajajo niti formalni niti vsebinski razlogi«. Med vsebinske razloge, ki bi morali biti jasno opredeljeni, bi na primer sodilo neodložljivo delo, s katerimi bi prejemniki dodatka varovali zdravje in življenje ljudi ali opravljali dejavnosti, ki zahtevajo nepretrgano delo, recimo v okviru računalniške pomoči. Poleg tega so dodatek na fakultetah izplačevali kot odstotek od ur rednega dela, ki so ga posamezniki opravili v posameznem mesecu, iz pisnih odreditev pa ni bilo razvidno, kdaj in koliko časa naj bi bil kdo v stalni pripravljenosti.
Ministrstvo je vsem devetim fakultetam 8. decembra naložilo, da preveč izplačane zneske vrnejo. Ker na tovrstne odločitve pristojnega organa ni pritožbe, bodo fakultete morale sklep uresničiti, pa čeprav je vseh devet prepričanih, da predpisov niso kršile. Ker pa zakon določa, da je treba neupravičena plačila vrniti le za zadnjih deset mesecev prejemanja, to pomeni, da tistim, ki so dodatek dobivali dlje časa, ne bo treba vrniti celotnega zneska. Takih je veliko. Mogoče pa je tudi, da se bodo nekatere fakultete obrnile na sodišče, saj sodna praksa, ki zadeva podobne primere, ni enotna.
