Mariborskega varuha bolnikovih pravic Franceta Prosnika je včeraj pretresel klic bolnice, ki jo skrbi, da bo na operacijo kolka čakala več let. Ob stalnih bolečinah potrebuje vnovično operacijo, a ne dobi datuma zanjo. »Omenjala je, da bi lahko čakala okoli pet let. Ogorčen sem nad puščanjem ljudi v negotovosti. Bolnica bi morala dobiti vsaj okviren datum, kdaj bo na vrsti,« je dejal Prosnik. Pri večini bolnikov, s katerimi se pogovarja, v zadnjem času opaža skrb zbujajočo vdanost v usodo. O tem, zakaj morajo čakati nesprejemljivo dolgo, so se nehali spraševati. Mnogi se razburijo šele, če jim po že tako dolgem čakanju prestavijo datum diagnostike ali posega.
Letos prednost prvim pregledom
Tudi brez tistih, ki na sezname ob čakanju na datum sploh še niso uvrščeni, pa se vrste bolnikov, ki na pregled ali operacijo čakajo predolgo, še naprej vztrajno podaljšujejo. Na začetku aprila je na prvi ambulantni pregled dlje od uradno dopustnih rokov čakalo 12.916 ljudi, kar je 1300 oziroma enajst odstotkov več kot marca. Za devet odstotkov, na 19.480, se je povečalo tudi število predolgo čakajočih na 47 posegov in diagnostičnih postopkov, ki jih spremlja Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Splošni dogovor, ki bo določil, koliko denarja bodo letos prejele bolnišnice in koliko bolnikov bodo morale na ta račun zdraviti, še ni sprejet. Na ministrstvu za zdravje so včeraj potrdili, da sedanji predlog vključuje tudi ukrepe za skrajševanje čakalnih dob. Prednost pri financiranju bodo na primer dobili ravno prvi pregledi. Za zdaj je splošni dogovor sicer še v medresorskem usklajevanju, so pojasnili. V bolnišnicah naj bi po naših informacijah ministrstvo v zadnjem času preverjalo, za koliko bi lahko ob sedanjem številu zaposlenih letos skrajšali čakalne dobe.
Lani sta se vlada in zdravstvena blagajna o plačevanju dodatnih pregledov in posegov dogovorili šele tik pred koncem leta – prepozno, da bi lahko to prineslo občuten napredek. Vlada je bolnišnicam in drugim izvajalcem sicer omogočila višje cene storitev in s tem višje prihodke, a na ta račun niso zdravili več bolnikov. Z dodatnim denarjem so popravili predvsem svoje poslovanje, saj so lansko leto zdravstveni zavodi končali z milijonskimi plusi.
Čakanje je dražje
Kako bo letos, v bolnišnicah še ne vedo. Direktor slovenjegraške splošne bolnišnice Janez Lavre ocenjuje, da bi lahko z dodatnimi prvimi pregledi tudi za petino skrajšali večino teh čakalnih dob. Izjema je zaradi kadrovskih težav tamkajšnja urologija (specializant te stroke za njihovo regijo je odšel v tujino). »Pomembno je, da človeku čim prej omogočimo diagnozo in primerno metodo zdravljenja. Če bi plačali vse opravljene storitve in hkrati nadzirali njihovo upravičenost, pa čakalnih dob sploh ne bi bilo. Zaradi čakanja na zdravljenje je to na koncu bistveno dražje in težje,« je opozoril.
Usmerjanje denarja v prve preglede bo sprememba na bolje, a bi se lahko letos čakalne dobe v najboljšem primeru skrajšale za okoli desetino, ocenjuje vršilec dolžnosti generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin. Še vedno meni, da bi morali za večjo dostopnost diagnostike in zdravljenja nameniti tudi lanske presežke bolnišnic in drugih zdravstvenih zavodov. Del rešitev je tudi v boljši organizaciji, se strinja z ugotovitvami ministrstva za zdravje, a to po njegovem ne zadostuje – z denarjem, ki je na voljo, je treba kupiti tudi dodatne storitve. Sicer pa na hitro povečevanje uradnega števila predolgo čakajočih verjetno vpliva tudi doslednejše uvrščanje bolnikov na čakalne sezname v bolnišnicah, meni Fakin. Nesprejemljiva praksa »skrivanja napotnic«, ko bolnik dolgo ne dobi datuma pregleda ali operacije, je tako po njegovem kljub posamičnim primerom vse redkejša.
