Moškemu, ki se je nedavno obrnil na zastopnico pacientovih pravic Dušo Hlade Zore, so na enem od bolnišničnih oddelkov sprva povedali, da bo operiran v prvi polovici decembra. To je bil okviren datum, o dnevu in uri pa naj bi ga obvestili v dneh pred operacijo. A obvestila, na katerega je čakal, ni bilo od nikoder. Ko je sam poklical v bolnišnico, so mu povedali, da ga ne morejo operirati pred koncem leta. Pojasnili so, da so že izpolnili kvoto operacij, ki jo plača zdravstvena blagajna, bolnik pa da bo na vrsti februarja letos. »Takšno ravnanje ni sprejemljivo. Če že sami niso mogli zagotoviti operacije, bi morali poiskati drugega izvajalca, ki bi ga operiral,« je opozorila Hlade-Zoretova. Prav tako bolnika ne bi smeli prepustiti samemu sebi, da v nedogled čaka na obvestilo o operaciji, je poudarila.
Dva meseca na bolje, konec leta pa po starem
Da se je bolnikom tik pred koncem lanskega leta že spet slabo pisalo, kažejo tudi sveži podatki o čakalnih dobah. Čeprav so imele bolnišnice na voljo dodaten denar za skrajševanje čakalnih dob, so se te znova začele podaljševati. Prvega januarja letos je na 47 operacij in diagnostičnih storitev, ki jih spremlja Nacionalni inštitut za javno zdravje, nedopustno dolgo čakalo 17.372 bolnikov. Predolgo čakajočih je bilo za 1975 oziroma skoraj 13 odstotkov več kot na začetku lanskega decembra. V nasprotju s pričakovanji so se podaljšale tudi vrste predolgo čakajočih na prve preglede, ki bolnikom omogočijo diagnozo in s tem začetek zdravljenja. Teh bolnikov je bilo 1. januarja 11.020 oziroma za slabe tri odstotke več kot mesec poprej.
Pred tem je kazalo na bolje, saj so se repi čakalnih vrst med lanskim oktobrom in začetkom decembra krajšali. Vnaprej je bilo je sicer znano, da v bolnišnicah ne bodo mogli opraviti toliko dodatnih pregledov in operacij, kolikor bi jih omogočilo dodatnih osem milijonov evrov (o teh sredstvih sta se tik pred koncem lanskega leta dogovorili vlada in zdravstvena blagajna). V mariborskem UKC je delo na primer oviralo še pomanjkanje anesteziologov, ki ga bodo glede na včerajšnji dogovor blažili z uvozom tujih zdravnikov. Ob tem pa ni neobičajno, da konec leta v zdravstvu nekoliko upočasnijo svoje delo. Delno se to zgodi zaradi že izpolnjenih programov, ki jih plača blagajna, delno pa tudi zaradi praznikov. Ne glede na vse te okoliščine pa je že jasno, da so imeli bolniki od lanskega finančnega okrevanja zdravstva bistveno premalo koristi.
Kako bodo denar delili letos, še niso dorekli, je pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) lansko leto zaključil s 5,1 milijona evrov plusa. Za rezervni sklad namenjajo 1,7 milijona evrov, kaj si lahko bolniki obetajo od preostanka denarja, pa še ne vedo. »Če bi nam dovolili, bi kupili vse specialistične storitve, ki jih je treba opraviti v Sloveniji, a dlje od pobud ne pridemo. Lani so v vladi prisluhnili vsaj v enem delu, tako da so zdaj preiskave z magnetno resonanco in ostala slikovna diagnostika plačane v celoti. Če ne bi bilo odlašanja, ne bi bilo več govora o preseganju programov, ki ga ZZZS ne plača,« je ugotavljal v.d. generalnega direktorja ZZZS Samo Fakin.
Kdo naj ima prednost?
Ali bodo še nerazporejeni denar usmerjali v čakalne dobe, se z vlado še niso dogovarjali. Trenutno je namreč na mizi še kopica drugih nerazčiščenih vprašanj. Od tega, ali bo morala blagajna financirati tudi ambulante za begunce (na ZZZS še vedno vztrajajo, da je to naloga državnega proračuna) pa do financiranja novih urgentnih centrov. Obveznosti blagajne pa bodo odvisne tudi od tega, kaj se bo vlada ob pogajanjih o kolektivni pogodbi dogovorila z zdravniki. »Kar se nas tiče, pa je cilj, v katerega bi usmerili presežke, jasen. Skrajšanje čakalnih dob,« je dejal Fakin. Po njegovem bi bilo treba razmisliti tudi, da bi dali prednost skrajševanju čakanja na tiste operacije, zaradi katerih ljudje dolgo ostajajo na bolniški oziroma jih pozno zdravljenje posebej onemogoča. Ustava sicer preprečuje diskriminacijo bolnikov, zato bi bilo to težko izvedljivo, priznava.
