Na ministrstvu za zdravje bodo čakalne dobe za začetek krajšali v celjski in izolski splošni bolnišnici ter ortopedski bolnišnici Valdoltra. Pri tem se nameravajo poglabljati tudi v vzroke zanje, od organizacijskih težav do prepogostega napotovanja bolnikov k specialistom. A stanje pri čakalnih dobah se medtem poslabšuje iz meseca v mesec, klinična centra v Ljubljani in Mariboru, kjer zdravijo največ slovenskih bolnikov, pa v pilotno krajšanje čakalnih dob sploh nista vključena.
Prihodnje leto previdnejše deljenje denarja?
Podatki o vse večjih presežkih javnih zdravstvenih zavodov, ki so v prvem polletju celo za štiri milijone evrov presegli skupne izgube, kažejo, da se je za zdaj popravilo predvsem stanje na njihovih računih. Zaradi boljšega stanja v gospodarstvu, s tem pa višjih prihodkov zdravstvene blagajne in posledično bolnišnic, so te začele zmanjševati tudi dolgove do dobaviteljev. Le pričakovanja, naj na račun dodatnih prilivov in višjih cen zdravljenja pomagajo več bolnikom, ki so jim v zdravstvu v kriznih časih pripirali vrata, so očitno naletela na gluha ušesa. Na prve preglede je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje v začetku avgusta predolgo čakalo 11.097 ljudi – dobra četrtina več kot na prvi letošnji dan, na 47 različnih operacij in diagnostičnih postopkov pa 19.457 bolnikov – dobra petina več kot v začetku leta. Ob številnih interesih v zdravstvu, ki tekmujejo za isti denar, torej glede na aktualne podatke najhitreje izvisijo potrebe bolnikov.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc še vedno ocenjuje, da tudi usmerjanje denarja v krajšanje čakalnih dob, ki so ga sprva zagovarjali na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ni učinkovito. 6,6 milijona evrov, ki so jih za to namenili nazadnje, denimo ni prineslo rezultatov. Vseeno ministrica napoveduje, da bodo bolnišnice in drugi izvajalci v zdravstvu dodatne programe in s tem denar prihodnje leto dobili le, če bodo dobro obvladovali čakalne dobe. Izkušnje, ki jih bo prineslo pilotno krajšanje čakalnih vrst v treh bolnišnicah, bodo kasneje uporabili tudi pri spremembah zakona o pacientovih pravicah.
V. d. direktorice direktorata za zdravstveno varstvo Irena Kirar Fazarinc opozarja, da so ozka grla v zdravstvu posledica zelo različnih težav, od pomanjkanja kadra, neizkoriščenosti opreme, do neurejenih čakalnih seznamov. Generalni direktor direktorata za zdravstveno ekonomiko Tomaž Glažar ob tem ocenjuje, da bi bilo lahko podaljševanje čakalnih dob celo posledica doslednejšega poročanja bolnišnic: »Namen zdajšnjega projekta pa je z organizacijskimi posegi doseči, da bodo izvajalci ustrezno skrbeli za čakalne sezname.« Po njegovem bo ta pilotni projekt vplival tudi na bolnišnice, ki vanj niso vključene.
Muževič: Ljudje zaradi predolgega čakanja tudi umirajo
Pri krajšanju čakalnih dob bodo sodelovali tudi zdravstveni domovi v soseščini treh bolnišnic, ki bodo morali biti pri pošiljanju bolnikov k specialistom po novem bolj kritični. A kot opozarjajo družinski zdravniki, bolj poglobljene obravnave bolnikov v osnovnem zdravstvu ni mogoče doseči le z dobrimi nameni. Ključne so dodatne zaposlitve in zmanjšanje števila bolnikov, za katere skrbi posamezni zdravnik, opozarja predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktikum Igor Muževič.
Osnovno zdravstvo bi lahko razbremenili tudi pri bolniških, je spomnil na predlog, da bi bili krajši bolniški dopusti do tretjega dne stvar dogovora med delavcem in delodajalcem (ob varovalkah za preprečevanje zlorab, predvsem letne omejitve te možnosti). Odločanje o dolgotrajnih bolniških bi lahko prevzeli strokovnjaki za medicino dela, meni Muževič, v zdravstvenih domovih pa bi lahko, kot so ponekod že poskusili, obravnavo nujnih bolnikov ločili od rednega dela. Muževič dodaja, da bi morali čakalnim dobam tudi v času afer, ki kažejo na preslabo skrb za varnost bolnikov, posvetiti posebno pozornost: »Menim, da predolgo čakanje povzroči bistveno več smrti bolnikov od primerov, ki odmevajo po medijih.«
