Evropska komisija je včeraj predlagala revizijo dublinske uredbe, po kateri so doslej morali begunci za azil zaprositi v prvi državi, kjer so vstopili na ozemlje Evropske unije. Ker so begunci v minulih letih v EU prihajali predvsem v Grčiji in Italiji, države članice pa niso bile pripravljene deliti begunskega bremena, je dublinska uredba potrebovala nadgraditev. Evropska komisija jo je ponudila včeraj, ob čemer pa ni posegala v temeljno zamisel uredbe, da morajo begunci še naprej za azil zaprositi v prvi državi vstopa v EU. Nov zakonodajni predlog uredbe predvideva predvsem novost pri razdeljevanju prosilcev za azil.
Uvesti želijo nov razdelitveni ključ, s katerim želi komisija nadomestiti kvotni sistem za porazdelitev beguncev. Ta tudi več kot osem mesecev po sprejetju ni zaživel (od 160.000 za preselitev predvidenih beguncev je bilo preseljenih manj kot 1500). Nov porazdelitveni ključ so poimenovali mehanizem pravičnosti. Veljati naj bi začel v razmerah, ko bo posamezna država članica soočena s prekomernim številom prošenj za azil v primerjavi z drugimi članicami. »Če pri tem vprašanju ne bo solidarnosti, je ne bo tudi drugje,« je ob predstavitvi predloga dejal Frans Timmermans, prvi podpredsednik evropske komisije.
Do mehanizma pravičnosti z zapletenim izračunom
Podobno, kot so z zapletenim izračunom določili porazdelitvene kvote za begunce, so določili tudi novi mehanizem pravičnosti. Za njegovo sprožitev bo ključna referenčna vrednost vsake države. To bodo določili na osnovi BDP in števila prebivalcev posamezne članice ter celotnega števila prošenj za azil v EU v zadnjem letu. Porazdelitveni mehanizem bo sprožen, če bo posamezna država dobila polovico več prošenj za azil, kot ji je bilo določeno z referenčno vrednostjo. Begunce bi nato avtomatsko preselili v druge države članice, ki ne presegajo referenčnih kvot prosilcev za azil.
Preselitev bi potekala vse dotlej, dokler ne bi število prosilcev za azil v državi članici, ki se je znašla v »izrednih razmerah«, spet padlo pod 50 odstotkov presežka dodeljene ji referenčne vrednosti. Države bi sicer imele možnost, da v teh porazdelitvah ne bi sodelovale leto dni. Toda v zameno za vsakega zavrnjenega begunca, ki bi ga sicer morale sprejeti, bi bile dolžne državi prejemnici plačati 250.000 evrov.
Zavrnitev višegrajske četverice
Tudi novi predlog dublinske reforme je nemudoma naletel na negativen odziv članic iz vzhodne Evrope, ki so že v minulih mesecih nasprotovale porazdelitvi beguncev iz Grčije in Italije. Države višegrajske četverice so predlog že zavrnile. »To zveni kot predlog, ki bi ga predstavili na dan norcev,« je dejal poljski zunanji minister Witold Waszczykowski. »Predlagane kazni so izsiljevanje. Kvotni sistem je v slepi ulici. Ne bi si želel, da bi evropska komisija ponovno želela v to slepo ulico,« je dejal madžarski zunanji minister Peter Szijjarto. Poljska bi denimo za 7000 beguncev, ki bi jih morala sprejeti po obstoječem razdelitvenem mehanizmu, a jih nikoli ni, zdaj plačala 1,6 milijarde evrov kazni. »Neprijetno sem presenečen, da se komisija vrača k predlogom, za katere ni strinjanja. Ne bi smela predlagati nečesa, kar nas deli,« je ocenjeval vodja češke diplomacije Lubomir Zaoralek.
Sprejetje zakonskega predloga komisije je zaradi zavrnitve višegrajske četverice tako več kot vprašljivo. Na nepremostljivo oviro utegne naleteti že v evropskem svetu, kjer bi spremembe uredbe morala potrditi kvalificirana večina držav članic (najmanj 16 držav članic, katerih prebivalstvo predstavlja vsaj 65 odstotkov prebivalstva EU). Ker so Velika Britanija, Irska in Danska izvezete iz sodelovanja pri migracijskih vprašanjih (to so dosegle v pogajanjih z EU), bi morale preostale članice precej soglasno podpreti spremembe, da bi jih nato lahko potrdili še v evropskem parlamentu.
