Po naši objavi, da se je koalicija o ostrih spremembah azilne zakonodaje dogovarjala s premierjem Mirom Cerarjem, v kabinetu predsednika vlade poudarjajo, da premier s podrobnostmi amandmajev ni bil seznanjen. »Predsednik vlade nikoli ne bi podprl česar koli, za kar bi vedel, da je v nasprotju z ustavo ali z evropskim pravnim redom,« poudarjajo. Po njihovih navedbah premier Cerar podrobnosti pozna tedaj, ko gredo skozi vladno proceduro, v omenjenem primeru pa je amandmaje predlagala SMC. Kako je do njih prišlo oziroma kdo jih je k temu nagovarjal, v kabinetu ne vedo. Predsednik vlade s tem nima nič, trdijo. Dodajajo pa še, da se je Cerar takoj, ko je za predloge izvedel, zavzel za to, da sprejete rešitve ne smejo biti protipravne. Takoj po prispevku v Dnevniku (ki je opisal sporne načrte, op. p.) se je zadeva zagnala in vse predloge so začeli preverjati, so nam dejali.
Nekaterim našim sogovornikom iz koalicijskih vrst pa se zdijo navedbe o premierjevi neseznanjenosti vsaj nenavadne. Kot poudarjajo, so se tik pred zasedanjem parlamentarnega odbora za notranje zadeve, na katerem so bili sporni amandmaji predloga zakona o mednarodni zaščiti potrjeni, predstavniki SMC in SD udeležili sestanka pri predsedniku vlade, na njem pa je bil izrecno izpostavljen amandma, ki govori o tem, da bodo možnosti za vlaganje prošenj za azil radikalno omejene oziroma da jih v Sloveniji begunci skorajda ne bi več mogli vlagati. Vprašanja glede tega amandmaja so se v koalicijskih razpravah sicer pojavljala že prej; za nekaj časa je bil s seznama celo umaknjen.
Zakon, ki vidi v kristalno kroglo
Na sestanku pri premierju je ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar po navedbah naših virov izrecno vztrajala, da je to določilo treba sprejeti, saj bo sicer postala Slovenija »žep za begunce«.
Ministrica Györkös-Žnidarjeva je tudi v včerajšnji parlamentarni razpravi o bodoči azilni zakonodaji načrte branila in nakazovala, da Slovenija uvaja nekaj, kar naj bi nekoč sprejela tudi EU. EU naj bi, kot trdi ministrica, namreč sprejela novo dublinsko uredbo, ki bo na drugačen način urejala prihode prosilcev za azil v Evropo. »Evropska komisija je jasno povedala, da je pravilen koncept, da se zaprosi za azil v prvi varni evropski državi, potem pa se izvaja relokacija,« je dejala ministrica. Osebam, ki želijo vstopiti v EU, daje EU jasen signal, da je to edina možnost za pridobitev mednarodne zaščite, je zatrdila. Po njenem mnenju je treba narediti vse, da se ustavi »shopping«, torej možnost izbire, kje bo migrant zaprosil za mednarodno zaščito. »EU si prizadeva zmanjšati ta oportunizem,« je dejala. »Cilj je, da azilni sistemi ne bi bili obremenjeni s tistimi, ki želijo migrantski tok izrabiti za določene druge interese, ne pa zaradi utemeljene potrebe po pridobivanju mednarodne zaščite,« je še dodala.
Prošnje, ki bi jih podali migranti, ki so v Slovenijo vstopili iz druge države članice EU, bi bile, če bi bile zakonske določbe sprejete, zavržene kot nedopustne. Ker je Slovenija teritorialno obkrožena z drugimi članicami EU, bi torej skoraj nihče – razen v zelo nejasnih primerih – ne mogel zaprositi za azil. Trenutno veljavna evropska zakonodaja pa takšne zaostritve ne dopušča, saj mora biti vedno jasno, katera država je za prosilca odgovorna, če ga tista, v kateri trenutno je, zavrne.
Zato je več pravnih strokovnjakov, nevladnih organizacij ter pravosodni minister Goran Klemenčič opozorilo, da na spremembe ne pristajajo. Posledično so se poslanci SMC, DeSUS in SD – potem ko so spremembe že podprli na matičnem odboru – odločili, da bodo »napako« popravili.
SDS hvali notranjo ministrico
Kljub temu je notranja ministrica včeraj trdila, da je načrt dober in skladen z načrti EU – četudi so ti šele v povojih. Branila je tudi načrt, da bi zavrnjene prosilce za azil deportirali iz države, še preden bi se njihova prošnja do konca rešila. To bi pomenilo tudi kršitev slovenske ustave. Vendar, je poudarjala ministrica, bi imela država v vsakem primeru možnost presoditi tudi, da je prošnja za azil upravičena, in jo sprejeti. Poslanca SDS Branko Grims in Anja Bah Žibert sta ministrico za tovrstne načrte pohvalila, poslanec Združene levice Matej T. Vatovec pa je opozoril, da bi izvajanje takšnega zakona pomenilo »azilno tombolo«. Uradni organ bi arbitrarno presojal, katere prošnje zavreči, je opozoril. Zavračanje pa bi lahko pomenilo tudi vračanje v države EU, kot sta Italija in Grčija, kjer azilni sistem ne deluje. Da je to nedopustno, je v več sodbah odločilo evropsko sodišče za človekove pravice, je spomnil.
»Slovenija ne more uvesti zakona, ki krši sedanje evropsko pravo, rekoč, da bo nekoč evropsko pravo drugačno,« je bila včeraj zaradi navedb ministrice ogorčena direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon. »V EU smo še daleč od nove dublinske uredbe, sistem relokacije, ki ga poudarja ministrica, pa ne deluje.« Spomnila je, da Slovenija v sistemu relokacije (gre za sistem kvot za premestitev beguncev, ki jih je lani predlagala evropska komisija) ni predlagala še niti enega mesta, čeprav je obljubila, da bo to storila do konca februarja. Poleg tega je bilo v vsej EU doslej namesto načrtovanih več kot 100.000 premeščenih le nekaj sto oseb. »Nelegitimno je, da Slovenija iz evropske zakonodaje jemlje le tisto, kar ji ustreza, drugo pa ignorira,« pravi Kogovšek-Šalamonova. »Tako se ne dela. Evropski red je treba spoštovati ali pa EU zapustiti!«
V SMC je mogoče slišati, da opisanemu zaostrovanju azilne zakonodaje nasprotuje tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez.
