Žled v začetku leta 2014 ni prizanesel zgodovinskim parkom, drevoredom in vrtovom, ki so že sicer najranljivejša oblika nepremične kulturne dediščine, je povedal generalni konservator Robert Peskar. Po podatkih zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je ocenjeval nastalo škodo, je ta naravna ujma povzročila kar 2,7 milijona evrov škode. Največjo škodo je žled povzročil parku gradu Snežnik in Arboretumu Volčji Potok, veliko škode pa so utrpeli tudi drevesa na ljubljanski Poti spomina in tovarištva, mariborski mestni park, park Tivoli in Napoleonov drevored v Logatcu, je povedal Miran Krivec, ki je bil glavni koordinator projekta sanacije poškodb.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je popisal nastalo škodo, pripravil program odprave posledic in za 55 najbolj poškodovanih enot kulturne dediščine pripravil elaborate, v katerih je do drevesa natančno popisal stanje in predpisal potrebne ukrepe. Sanacija se bo končala v prvi polovici tega leta, do konca junija pa bo zavod moral pripraviti še končna poročila, v katerih bodo podrobni opisi izvedenih del in morebitnih odstopanj od prvotnega stanja, je povedal Krivec. Za odpravo posledic žleda so bili odgovorni lastniki kulturnih spomenikov, predvsem so bili to država in občine. Da bi zagotovili strokovno in kakovostno sanacijo, je zavod zahteval, da pri izboru izvajalcev sanacije lastniki zahtevajo sodelovanje mednarodno cerfiticiranega arborista. »Do sedaj smo bili zadovoljni s sanacijo teh enot kulturne dediščine, saj ni bilo nekih odstopanj od naših navodil,« je dodal Peskar.
Čeprav je imel zavod za varstvo kulturne dediščine, kot je povedala Maja Jeglič iz ministrstva za kulturo, »žal že veliko izkušenj z varovanjem kulturne dediščine v primeru naravnih nesreč«, kot so poplave, toča, potresi, pa se je do sedaj prvič srečal s tako veliko razsežnostjo poškodb na vrtnoarhitekturni dediščini. V odpravo posledic žleda so se morale vključiti kar štiri od šestih območnih enot zavoda. »Ta dediščina je na območju Slovenije pomembno sooblikovala območja samostanov, gradov in dvorcev. V 19. stoletju pa je postala z drevoredi in parki pomemben del naselja, mesta in odprte krajine,« je pomembnost tovrstne dediščine pojasnila Jegličeva.
Ker je bila škoda zaradi žleda tako velika (ne samo na kulturni dediščini, temveč tudi na stavbah, gozdovih, cestah, železnici in drugi infrastrukturi), je država lahko pridobila denar iz evropskega solidarnostnega sklada. 2,5 milijona evrov je bilo namenjenih samo za odpravo posledic žleda na zgodovinskih parkih, vrtovih in drevoredih, ki so družbena last, je povedal Ervin Vivoda iz ministrstva za okolje in prostor.
