V državnih gozdovih na leto v povprečju pade dober milijon kubičnih metrov lesa, lani pa so ga posekali skoraj milijon in pol. K temu je izdatno prispeval žledolom, ki je poškodoval več kot polovico vsega drevja. Na skladu kmetijskih zemljišč in gozdov pravijo, da so izvajalci iz državnih gozdov doslej pospravili okoli 85 odstotkov poškodovanih iglavcev in približno 65 odstotkov listavcev, iztržek od prodanega lesa pa je bil zaradi njegove slabše kakovosti skromnejši kot zadnja leta.
Tretjina odhodkov občinam
Sklad mora precejšen del zbrane koncesijske dajatve odstopiti občinam, na območju katerih so državni gozdovi. Tako je leta 2010 odločila Pahorjeva vlada. Temu se je vodstvo sklada sicer ves čas upiralo, lani je politikom celo predlagalo, naj jih zaradi posledic žledoloma odrešijo te obveznosti. A so bili gluhi za opozorila, da lahko izplačilo precejšnjega dela koncesijske dajatve občinam ogrozi poslovanje sklada in izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima med drugim tudi do denacionalizacijskih upravičencev. Zgodilo se je celo nasprotno: lani je moral sklad, kljub katastrofalnim posledicam žledoloma, občinam dajatev nakazati predčasno, od 15,8 milijona evrov zbrane koncesnine so jo dobile skoraj četrtino. Letos bo znesek še višji – rekordnih 4,56 milijona evrov, kar je slaba tretjina vseh skladovih odhodkov.
Kmetijski minister Dejan Židan medtem spet naskrivaj ustanavlja državno gozdarsko podjetje, ki naj bi namesto sklada upravljalo državne gozdove in tudi prodajalo les. Gozdarski del sklada naj bi torej prenesli na novo podjetje, kaj bi se v tem primeru zgodilo s skladom, ne ve nihče.
Usoda sklada visi na nitki
Skladova direktorica Irena Šinko se našemu odgovoru na vprašanje, ali sklad lahko preživi, če mu ostanejo le še kmetijska zemljišča, vztrajno izogiba. »Dokler nimamo jasnih izhodišč, kaj bodo prenesli na novo družbo oziroma kaj ostane skladu, takšne ocene ne moremo dati,« pravi.
Skladov sindikalist Janez Rus pa ocenjuje, da bi v primeru, če bi skladu ostala le kmetijska zemljišča, ta prenesli na občine, sklad pa ukinili. Marsikateri župan si namreč prenosa močno želi. »Toda sklad že dvajset let kmetijska zemljišča z občin prenaša nase oziroma na državo, jih bomo zdaj spet prenašali v nasprotno smer?« se sprašuje Rus, ki je prepričan, da bi lahko vse naloge morebitnega novega gozdnega podjetja prevzel tudi sklad. Le nekaj členov zakona bi morali prej spremeniti in zaposliti nekaj komercialistov za prodajo lesa. »A kmetijski minister Dejan Židan to rešitev kategorično zavrača. Sprašujem se, kaj je v ozadju, zakaj novo podjetje nastaja v veliki tajnosti. Kadar koli poizvedujemo o tem, trčimo v zid,« še ugotavlja Rus, ki je pred dnevi na posvetu zadružnikov v Portorožu o tem javno povprašal tudi državnega sekretarja za gozdarstvo Miho Marenčeta. Naletel je na nedostojen odziv: »Vi ste zaposleni na skladu, jaz na ministrstvu, zato vam ne bom odgovoril.«
