Na mednarodni dan gozdov bodo prostovoljci ob pomoči tabornikov in izkušenih gozdarjev ponovno poprijeli za krampe in rovnice ter gozdovom, ki jih je minulo zimo dodobra oklestila ujma, pomagali z umetnim pogozdovanjem. V Zvezi tabornikov Slovenije in na Zavodu za gozdove Slovenije so prvi korak k obnovi poškodovanih gozdov naredili že minulo jesen, ko so k sodelovanju privabili skoraj osemsto prostovoljcev in na sedemnajstih lokacijah posadili več kot 28.000 sadik, medtem ko tokrat načrtujejo, da bodo po spomladanskem sajenju slovenski gozdovi bogatejši še za skoraj 19.000 mladih dreves.
Mlada drevesa uspešno rastejo
Medtem ko so gozdarji in taborniki moči usmerili k organizaciji drugega dejanja vseslovenske akcije, ki bo tokrat potekala v gozdovih postojnske, kočevske, sežanske in ljubljanske območne enote zavoda, pa skrbno spremljajo tudi rast jeseni posajenih sadik, saj mlada drevesa potrebujejo posebno nego. »Jesensko sajenje je običajno bolj uspešno kot spomladansko, ob tem so bili jeseni pogoji za sajenje mladih dreves optimalni, zato ocenjujemo, da bo uspeh minulega umetnega pogozdovanja skoraj stoodstoten,« je s prvimi rezultati na terenu zadovoljen vodja oddelka za gojenje in varstvo gozdov na Zavodu za gozdove Slovenije Zoran Grecs.
Ob tem strokovnjak dodaja, da za zdaj uspevajo tudi domala vsa od 1200 mladih dreves, ki so jih pod okriljem akcije v Mostecu posadili novinarji in bralci Dnevnika. »Rastišča, kot je to v Mostecu, imajo dovolj vlage in so zato bogata z minerali. Prepričan sem, da bodo končni rezultati jesenskega umetnega pogozdovanja dobri,« pojasnjuje Grecs, ki upa, da bo vreme v prihodnjih mesecih letnemu času primerno. »Vremenski pogoji, kot so bili lani, za gozd niso bili ugodni. Ko je drevje cvetelo, je bilo deževno in hladno, zato drevesa niso semenila, kar sem v času svojega dolgoletnega delovanja na področju gozdarstva doživel prvič,« nenavadne lanskoletne razmere, ki so sledile uničujočemu žledolomu, opisuje gozdar.
Potrebujejo 400 prostovoljcev
Do leta 2020, ko naj bi bila odprava škode po žledolomu dokončno zaključena, gozdarji ocenjujejo, da bodo umetno pogozdili približno 900 hektarjev poškodovanega gozda. »V prihodnjih petih letih nas tako čaka še kar nekaj dela,« ocenjuje Grecs.
Skupaj s taborniki in prostovoljci bodo v sklopu akcije Obnovimo slovenske gozdove gozdarji s spomladanskim pogozdovanjem tako nadaljevali že prihodnjo soboto. Drugo dejanje akcije bo potekalo na šestih lokacijah, organizatorji pa predvidevajo, da bodo za uspešno izpeljano akcijo potrebovali vsaj štiristo prostovoljcev, ki bi radi zavihali rokave in pomagali pri sajenju mladih bukev, javorjev, jelš, hrastov, lip ter smrek in jelk. Taborniki ob tem vse, ki se bodo vabilu odzvali, pozivajo, naj na teren pridejo primerno obuti in oblečeni ter opremljeni z rovnico ali krampom, s katerim bodo skopali jamice za sadike, prav tako pa bodo dobrodošle delovne rokavice in plastične vreče ali torbe za prenašanje mladih dreves po delovišču.
S spomladansko sadnjo pa taborniki, kot je v imenu Zveze tabornikov Slovenije napovedal Andrej Lozar, svojega dela v ranjenih gozdovih še ne bodo zaključili: »S sajenjem bomo, tudi v sklopu akcije, nadaljevali še prihodnjo jesen.«
