Letošnji april nam je pokazal, kako zelo muhast zna biti. Tudi tisti, ki so napovedi vremenoslovcev o snegu konec aprila vzeli resno, se pred negativnimi posledicami sneženja niso mogli povsem zaščititi. »Mama je letos zgodaj – očitno veliko prezgodaj – posadila paradižnike. Naredili smo jim kovinski okvir in jih pokrili s polivinilom. Ampak sneg je bil moker, da sem ga v sredo moral dvakrat odmetavati. Vseeno pa je bilo v četrtek zjutraj vse na tleh,« je kljub utrpeli škodi vedrega vzdušja pripovedoval Bogdan Kogovšek iz Krakovega, ki ni pričakoval toliko snega, še manj pa, da se bo toliko obdržal.
»Takšno vreme je za čebele smrt«
Kogovšek je razkril, da je družina zasadila kar 150 sadik paradižnika, ki pa jih bodo morali najverjetneje nadomestiti. »Saj nadomestke imamo. Sadike so že 30 centimetrov velike,« je dejal Ljubljančan in se pošalil, da jim bo moral očitno narediti bolj trdno streho, če bi znova snežilo. Bolj kot paradižniki ga skrbijo čebele, ki so aprilski sneg pričakale v čebelnjakih za fakulteto za arhitekturo. »Za njih je to vreme smrt. Če se temperature v kratkem ne dvignejo nad 10 stopinj, bo zanje to strašno žalostno. Mlade čebelice se zdaj že razvijajo in potrebujejo vodo, a tiste čebele, ki gredo ven po vodo, se v takšnem vremenu navadno ne vrnejo več v čebelnjak,« je pojasnil Kogovšek, ki bo zaradi pomanjkanja paše v naravi svojim čebelam kot hrano moral dodajati sladkorni sirup.
Sneg ni prizanesel ljubljanskemu drevju. Polomljene veje pod krošnjami vseh vrst je bilo mogoče videti povsod v prestolnici, precejšnja škoda pa je nastala tudi v parku Tivoli in njegovih kostanjevih drevoredih. »Ker so drevesa olistana, se na njih lahko nakopiči veliko snega in se veje zato lažje odlomijo,« je povedal Jaka Lestan iz družbe Tisa, ki je podizvajalec javnega podjetja Snaga pri urejanju občinskih zelenih površin. »Veje smo začeli čistiti ob sedmi uri zjutraj. Najprej smo bili na Poti spominov in tovarištva pri koseški tržnici. Tam je bilo nekaj vej polomljenih, ampak stanje ni bilo tako hudo. Tukaj na Vegovi pa je precej hujše, ker so topoli, ki niso tako močna drevesa,« je pojasnil Lestan.
Občani lahko veje oddajo na Barju ali Povšetovi
Podobno so ugotovili tudi v Snagi, kjer so največ poškodb videli na topolih in lipah. Tamara Vidic Perko iz Snage je povedala, da o stroških odprave posledic snega še ne morejo govoriti, a da bodo delavci Snage, Tise in KPL predvidoma do sobote pospravljali polomljene veje in padla drevesa. Prednostno čistijo površine, po katerih poteka javni promet ter dostop do šol, vrtcev in zdravstvenih ustanov. »Ves material peljemo v regijski center za ravnanje z odpadki, kjer bo šel v predelavo. Občani pa lahko polomljene veje brezplačno oddajo v naših zbirnih centrih na Povšetovi ali na Barju,« je povedala Vidic-Perkova in občanom svetovala, naj se iz previdnosti čim manj zadržujejo pod drevesi, saj je še vedno nevarno, da se veje zlomijo.
Kot je pri naravnih nesrečah običajno, so polne roke dela imeli tudi ljubljanski poklicni in prostovoljni gasilci. Namestnik poveljnika Gasilske brigade Ljubljana Jože Ložnar Kranjc je povedal, da so posredovali več kot stokrat in da se je zvonjenje njihovih telefonov začelo umirjati šele včeraj proti poldnevu. Posledice zadnje vremenske ujme je ocenil kot velike, a po njegovi oceni niso bile primerljive s posledicami žleda leta 2014.
