Na teh straneh je naš gorenjski gurman in občasni kulinarični strokovnjak že pisal o slovesu Vesne Čarman in o začasni prekinitvi delovanja gostilne Pri Danilu v Retečah pri Škofji Loki. Stara Čarmanova se umikata in gostilno, ki je bila ena prvih, ki se je v Sloveniji priklonila moderni hrani in degustacijskim menijem, prepuščata naslednikom. Vodja projekta, sin Gašper Čarman, eden najboljših poznavalcev vina pri nas in trgovec z žlahtnimi pijačami, naj bi objekt prenovil in ga ponudil v moderni obliki. Bomo videli.

Podobno, no ja, malce drugačno spremembo so doživeli v gostilni s pomenljivim imenom Galerija okusov v Novem Celju, kjer se je poslovil kuhar in eden od tvorcev projekta Borut Jovan. Ni povsem jasno, kaj se je v lokalu pripetilo, se pa sliši, da naj bi Jovan nadaljeval kariero v drugem, menda bolj družinskem poslu. Zanimivo, da se na ta način poslavlja kuhar, ki so ga mnogi razglašali za najbolj talentiranega slovenskega kuharja.

Še večja genialka je seveda Ana Roš iz kobariške Hiše Franko, ki je s svojimi odtrganimi meniji že pretresla marsikateri lokal. Tokrat jo je med šest najboljših kuharjev na svetu na svoj način razglasila spletna televizija Netflix, ki jo je povabila k drugi sezoni oddaje Chef's Table.

Ob kraškem še istrski tapas

V Ljubljani na Starem trgu je zaživel bistro Altroke, ki ponuja istrske jedi, v majhni dozah, predelane, da niso pretežke. Bojda za vsem stoji družina Čok, ki je znana po svojih istrskih vinih, predvsem po solidni malvaziji. Zanimiv izziv lokalu Tabar, ki sicer ponuja kraške jedi in ki je zaradi nesoglasij odslovil idejnega vodjo Petra Patajca; ta se je vrnil v gostilno Ruj na Krasu. Stvari se pač spreminjajo. V Smrekarjevem hramu se hvalijo z novim kuharjem, dobili smo tudi dve šolski restavraciji, eno v Ljubljani in eno v Mariboru, pa še na Bledu naj bi se počasi vpeljala ali vsaj bolj redno odprla restavracija Julijana v hotelu Toplice.

Še bolj odmeva najava novega šefa kuhinje v restavraciji Sophia v portoroškem hotelu Palace Kempinski. Sophia gre seveda naprej, čeprav novi srbski lastniki slovenskega ponosa hotela Palace še niso povsem jasno povedali, ali si sploh še želijo, da hotel vodi ena najprestižnejših hotelskih verig – Kempinski. V vsakem primeru se je nemški direktor odločil razširiti ekipo v kuhinji in je v ta namen najel portugalskega mojstra Iva Rodriguesa, ki se je prejšnji teden javno predstavil tudi ozkemu krogu, peščici slovenskih novinarjev. Konec koncev se morajo tudi v Portorožu postaviti ob bok najboljšim. Restavracije v hotelih Kempinski po vsem svetu imajo namreč obilo Michelinovih zvezdic, štiri od njih imajo celo dve.

Bogat meni in lokalna vina

Portugalec z izkušnjami iz mnogih evropskih gostiln se je predstavil z rahlo popečenim surovim lososom z različnimi začimbami, zelenjavo in gomolji, z dvema kaviarjema, z belugo in wasabijevim iz leteče lastovke, ter s pistacijevim biskvitom. Sledil je jadranski škamp na kamnu z istrskim oljčnim oljem, mariniranem v citrusih. Potem je prišla na vrsto jakobova pokrivača na lardu z mango chatneyem in azijskim deževnim cvetom. V bistro jurčkovo juho so dali rakovo meso in dimljene ostrige, pa še dimljen kaviar ni smel manjkati. In potem losos v obliki paradižnika s citrusi in koprovo omako s kislo smetana, pa še popečena tuna na paradižnikovem pireju, kaviar ala wasabi in kaviar ala sezam, sorbet črnega ribeza in borovnice – in prišli smo do prve glavne jedi: na zdrobljenem makronu postrežena potrebušina prašička, s kislim zeljem, hrustljavo svinjsko kožico in mleto klobaso. Na koncu je bilo mogoče okusiti jagenjčka. V Kempinskem kratki meni stane 65 evrov. A ta, ki smo ga opisali, seveda ni kratek, zlasti če na koncu omenimo še ploščo sirov. Škoda je le, da se ob mednarodnih dobrotah niso odločili za spremljavo mednarodnih vin.