Tuji milijardni skladi iščejo investicijske priložnosti. V Slovenijo bi se na račun odkupov slabih terjatev po ocenah lahko prelilo od 500 milijonov in celo tja do milijarde evrov kapitala. Kaj se bo dejansko dogajalo, je v dobršni meri odvisno od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma od tega, kako hitro in kaj bo prodajala, pa tudi od odločitev, ki jih bodo o čiščenju svojih bilanc sprejemale poslovne banke.
Že pred časom je sveženj slabih terjatev prodala na primer Hypo Alpe Adria Bank, in to prav družbi B2 Kapital, ki zdaj konkurira za nakup portfelja slabih terjatev, ki na Balkanu proti dnu potiskajo NLB. Za posamične prodaje terjatev se odloča Abanka, v paketu je prodajo napovedala tudi NKBM, prodaja jih Poštna banke Slovenije...
Kupca za sveženj slabih terjatev NLB, katerih nominalna vrednost je 800 milijonov evrov, sta dva. Prvi je B2 Kapital, ki spada v okvir norveškega B2 holdinga, svoje podružnice pa ima po vzhodni Evropi ter Balkanu in tudi pri nas. Z izterjavo ima več izkušenj kot družba KF Finance, ki se je doslej ukvarjala predvsem s finančnim svetovanjem in vrednotenjem podjetij. Ne glede na to naj bi po neuradnih podatkih terjatve NLB do komitentov na Balkanu dobila prav KF Finance, in to ob 80-odstotnem diskontu. NLB bo iz tega po ocenah pridelala več kot 140 milijonov evrov izgube, morda bo v rdečem končala tudi poslovno leto, kupec pa si iz tega istega posla obeta dobiček.
Mimogrede: NLB se v pravkar objavljenem letnem poročilu posebej hvali z ekipo, ki jo je oblikovala za upravljanje slabih terjatev. Sektor za upravljanje problematičnih naložb ima »primerno, izkušeno in motivirano ekipo«, ki je bila lani še okrepljena. Ne glede na to terjatve raje prodaja, kot da bi jih upravljala sama.
Kakovost kreditnega portfelja poslovnih bank pri nas se sicer v zadnjih letih izboljšuje. Obseg terjatev, pri plačilu katerih dolžniki zamujajo več kot 90 dni, v slovenskem bančnem sistemu znaša 8,5 odstotka. Še vedno je delež nad povprečjem EU, čeprav je po drugi strani za skoraj pet odstotnih točk nižji, kot je bil konec leta 2013. Tedaj se je začela druga poosamosvojitvena bančna sanacija s pomočjo davkoplačevalcev, slabi krediti so konec tistega leta presegli 5,5 milijarde evrov.
Čiščenje bilanc, zlasti v državnih bankah, poteka (pre)počasi. Skupina NLB je imela konec lanskega leta v svojem portfelju še vedno za 1,9 milijarde evrov bruto slabih posojil. V deležu to pomeni, da je imela skoraj 20 odstotkov posojil slabih. V skupini NKBM je ta delež 17-odstoten, v Abanki pa dve odstotni točki nižji.
Zakaj se delež slabih posojil v državnih bankah znižuje počasneje oziroma manj uspešno kot v zasebnih? Guverner Banke Slovenije se strinja z oceno, da v bankah težave povzroča politika, ne ekonomija. Bančniki, ki so se po njegovem nedavno bali odločati o novem kreditiranju, se zdaj bojijo še odločitev o odpisih posameznih terjatev. Pri prodajah terjatev je ključno vprašanje cena in seveda – kdo bodo njihovi novi lastniki. S poslom prodaje skoraj milijarde slabih posojil NLB bi se morda lahko pozabavali tudi nadzorniki NLB, ki jih po odhodu Janka Medje čaka tudi vroča kadrovska izbira novega šefa banke.
