Na mednarodni razpis, s katerim so lani jeseni iskali novi vrh SDH, se je prijavilo 46 kandidatov, s pomočjo kadrovske agencije se je v ožji krog uvrstilo 20 kandidatov, ki so izpolnjevali vse formalne pogoje. Že ob Jazbečevem imenovanju je bilo zaradi njegove preteklosti, dela v NLB, vrsto pomislekov. A dobil je priložnost, da pokaže, ali zna upravljati s slovenskim premoženjem ali pa se bo tudi pod njegovo taktirko slaba korporativna praksa, zaradi katere naj bi bil v preteklosti vsak slovenski davkoplačevalec oškodovan za več kot šest tisočakov, nadaljevala. Temperatura zaradi SDH-jevih odločitev je dosegla vrelišče, ko je za tri nove nadzornike NLB skadroval svoje nekdanje kolege NLB, ki naj bi bili zraven pri vrtanju globoke luknje v bilancah skupine NLB. Trije nadzorniki so, kot je znano, pred dobrim tednom dni odstopili, in sprva se je zdelo, da jim bo moral slediti še sam. A se je, vsaj za zdaj, na svoji aktualni funkciji obdržal.
Kdaj ste se nazadnje pogovarjali s kom iz vlade, na primer s premierjem?V ponedeljek sem imel sestanek s predsednikom vlade.
Premier vas je po fiasku s kadrovanjem in odstopu treh nadzornikov NLB, Janka Gedriha, Antona Macuha in Antona Ribnikarja, vzel v bran.Na omenjenem sestanku smo govorili predvsem o tekočih zadevah upravljanja državnih družb, NLB smo se dotaknili le na kratko.
Zakaj govorite v množini?Ker s predsednikom vlade nisva bila sama.
Kaj pa so bile glavne teme pogovora, če to ni bila vroča NLB?Predmet pogovora so bile različne teme, s katerimi se ukvarjamo v SDH, predvsem pa smo govorili o Cimosu.
Malce presenetljivo je, da se predsednik vlade vmešava v operativne posle oziroma tekoče zadeve SDH. Kako pogosto se srečujeta?Ravno iz razloga, ki ga navajate, so ti sestanki zelo redki. Odkar sem na tej funkciji, sva se s predsednikom vlade srečala, mislim, da vsega skupaj petkrat.
Vajin ponedeljkov sestanek se je zgodil na čigavo pobudo?Zgodil se je na pobudo gospoda Mira Cerarja.
Osrednja točka, pravite, ni bila NLB, kar je težko verjeti po razburjenju, ki ga je v javnosti in v politiki povzročila farsa s kadrovanjem, povezanim z NLB.Res je, kot sem vam dejal: osrednja točka pogovora je bil Cimos.
Zanimivo, glede na informacije iz političnih krogov, da je zadeva z nadzorniki NLB tudi v SMC oziroma v poslanski skupini te stranke povzročila pravi vihar in je nekaj poslancev celo grozilo z izstopom. Težko je verjeti, da je torej v ponedeljek predsednika vlade zanimalo, kdo bo kupec Cimosa.Mi z DUTB vodimo postopek na za javnost karseda diskreten način, saj je Cimos v tako kočljivi situaciji, da je treba prodajni postopek peljati tako, da bo transakcija končana čim prej in da bomo našli investitorja, ki bo omogočal nadaljnji razvoj Cimosa. Ne bi rad na dolgo in široko razpredal o celotni zgodovini in kalvariji te družbe; v tem trenutku je naš cilj, da skušamo dejansko skozi privatizacijo vzpostaviti kapitalsko ustreznost, stabilno likvidnost in sposobnost pridobivanja novih poslov ter s tem ščitenja Cimosove vsestranske gospodarske in socialne pomembnosti v slovenskem prostoru.
Kaj pa v zvezi z NLB? Je predsednika vlade zanimala zadeva z nadzorniki ali je to povsem prepustil SDH, nominacijski komisiji NLB, Banki Slovenije in Evropski centralni banki?Predsedniku vlade sem samo razložil tisto, kar smo že javno povedali na to temo, torej kakšno je stališče SDH glede predhodnih postopkov imenovanja in kakšni bodo nadaljnji koraki v smeri čim hitrejše popolnitve nadzornega sveta banke.
Ker ste omenili DUTB – kako ocenjujete delovanje vodje upravljanja terjatev Janneja Harjunpääja, ki je marsikomu pri nas trn v peti, recimo tudi zaradi zgodbe s holdinško družbo Sava? Gospod je znan tudi po izjavi, da moramo v Sloveniji s korupcijo opraviti sami in da ne more biti naš Che Guevara.Njegovo delo lahko ocenjujem le na temelju lastne izkušnje. To pomeni, da je ta izkušnja relativno sveža, in v tem kontekstu lahko zatrdim, da se DUTB in on osebno kot vodja tima za privatizacijo Cimosa trudi na najboljši možni način, da bi družbi našli ustreznega kupca.
To ni odgovor na zastavljeno vprašanje. Rekli ste, da se trudi, kar torej še ne pomeni, da ga ocenjujete pozitivno?Kar zadeva njegovo tehnično znanje, lahko rečem, da je na zelo visoki ravni.
Rezultati tega znanja torej so ali niso?O tem se bova pogovarjala, ko bo rezultat na mizi. V tem trenutku težko sodim.
Neuradne ocene pravijo, da imate podporo premierja Cerarja, ker ste dejansko neke vrste antipod ministru Dušanu Mramorju, ki ima v rokah DUTB in ne spusti nikogar zraven. Vi pa ste v sedlu, ker ste kooperativni, imate podporo v drugem delu vlade, zbranem okoli ministrov Počivalška, Koprivnikarja, Gašperšiča ter ministrice Smerkoljeve. Prek vas vplivajo na dobrih deset milijard evrov premoženja, s kolikor upravlja SDH. Z Alenko Smerkolj sta kolega še iz časov, ko sta bila oba v NLB.Kar zadeva politično presojo naklonjenosti določenih ministrov, je pač dejstvo, da najbolj intenzivno po službeni dolžnosti sodelujem s tremi ministri. To so finančni, gospodarski in infrastrukturni minister. Z vsemi tremi ocenjujem sodelovanje kot zelo konstruktivno in pozitivno.
Z Alenko Smerkolj pa se, odkar je ministrica, zelo malo srečujeva, nazadnje na Brdu pri Kranju na strokovnem posvetu glede drugega tira. Je pa seveda res, da je moja nekdanja sodelavka iz NLB, s katero sem imel že tedaj zelo korektne in kolegialne odnose.
Kako je bilo z vznemirjenostjo pred četrtkovo sejo nadzornega sveta SDH?Ah, veste, bil sem že kar v nekaj upravah in natančno mi je jasno, kakšne so naloge nadzornega sveta in kakšna so razmerja do uprav. Nadzorniki so presodili moje delo. Na sejo nisem šel s kakim posebnim vznemirjenjem, bolj me je v bistvu skrbelo, kako bi na najboljši način oddelal vse točke dnevnega reda seje, kar nekaj pomembnih zadev je bilo namreč na njem.
Z vašim prvim nadzornikom Damijanom Beličem sta na isti valovni dolžini? Glede določenih zadev je slišati, da govorita povsem različna jezika.Valovni dolžini sta znotraj odklona, ki nama omogoča zelo profesionalno in korektno sodelovanje, v dobro SDH in Republike Slovenije. Z govoricami, kaj kdo domnevno govori, se ne ukvarjam. Pomembna mi je lastna izkušnja v poslovnem in službenem odnosu. Jaz delujem znotraj svojih pristojnosti, on pa tudi.
Na kaj ste pomislili, ko ste prebrali ocene, da je čas za vaš odhod? Morda nekaj v smislu »psi lajajo, karavana pa bo šla dalje«? Ali pa, da je morda čas za odhod?Nisem pomislil na to, da gre karavana ob pasjem laježu naprej. Nikakor ne! Glede na to, da imam povsem mirno in čisto vest, sem si preprosto rekel, ni še čas za odhod.
Zdaj že nekdanji predsednik nadzornega sveta NLB Janko Gedrih je pred odločitvijo o svojem odhodu povedal, da vas bo prosil za podporo. Jezen pa je tudi bil, ker so iz NLB curljale informacije. Mu torej podpore niste zagotovili?Mi smo javno povedali, da imajo novoimenovani nadzorniki vso podporo SDH. Kar pa se uhajanja informacij iz banke tiče, tudi ko sem bil sam član uprave NLB, smo pogosto imeli precejšnje težave zaradi uhajanja informacij. To je pač neka stalnica v NLB. Na žalost.
Ob farsi z nadzornim svetom NLB ste v dveh medijskih nastopih direktno napadli Roka Praprotnika in njegov center za skladnost poslovanja v NLB, ki je pripravil oceno primernosti novih nadzornikov. Zmotile so vas nekatere trditve oziroma nekonsistentnosti in špekulacije v oceni primernosti odstopljene trojke nadzornikov.O konkretnih zadevah seveda ne morem govoriti, saj smo gradivo na vpogled dobili le neformalno, pa tudi zato, ker še čakamo na uradno razkritje nominacijskih poročil. Na tej podlagi bomo nadzorni svet NLB zaprosili za popravek in višjo kakovostno raven priprave nominacijskih poročil.
Trdite, da Praprotnik kot nekdanji novinar in namestnik predsednika protikorupcijske komisije ni ustrezno usposobljen za to delo ali da ga namerno ni opravil objektivno, ker je pač kader Janka Medje, odstopljenega predsednika uprave NLB, ki ga je v banko pripeljal?Dejstva in informacije, ki jih ima center za skladnost poslovanja v NLB na voljo, je treba ustrezno obdelati s profesionalno tehnično skladnostjo, z neko pravno vzdržnostjo in nekim objektivnim pristopom, kjer je treba zelo, zelo v globino preverjati dejstva.
Trdite, da je svoje delo torej opravil subjektivno?S pozicije izjemno širokega vpogleda v informacije znotraj NLB je center gospoda Praprotnika oblikoval stališča, ki so temeljila na dejstvih, ki niso bila v celoti preverjena. Ne morem biti bolj konkreten.
Menda se je za oceno uporabilo tudi 17 let stare posnetke, ki naj bi dokazovali domnevno koruptivnost gospoda Janka Gedriha. Govorite o takih zadevah?Tudi o tem govorim, da.
In od kod so prišli ti posnetki?Ne vem, ali dejansko res sploh obstajajo. Smo pa v teh poročilih opazili še nekatere druge stvari, a o njih ne morem govoriti, ker je bil naš vpogled v dokumente, kot rečeno, neformalen.
Torej si želite kadrovske prevetritve v centru za skladnost poslovanja v NLB?Ni nujno. Morda se bo izkazalo, da to ni potrebno in da lahko obstoječi kadri z gospodom Rokom Praprotnikom na čelu delajo tudi drugače. To je stvar uprave in nadzornega sveta NLB.
Ko ste se z Banko Slovenije sprli glede postopka imenovanja novih nadzornikov NLB, ste res mislili, da boste zmagali v bitki z regulatorjem? Guverner je opozoril, da se samo v primeru NLB ni spoštovalo zakonodaje.V tem primeru se z guvernerjem Banke Slovenije absolutno ne strinjam, saj obstaja za naše trditve ustrezna pravna podlaga.
Kako boste zdaj rešili zagato z iskanjem novih treh nadzornikov, če ste vsak na svojem bregu, kateri zakon pri postopku sploh upoštevati?V okviru SDH za selekcijo kandidatov za člane nadzornih svetov obstajajo še nekatere druge naborne poti. Zato smo že v sredo objavili javni poziv za prijavo kandidatov za nadzorni svet NLB, s katerimi bomo najprej interno izvedli naše lastne akreditacijske in nominacijske postopke ter predlagali banki prek zaprosila za sklic skupščine, da izmed šestih kandidatov, ki bodo na SDH opravili vse ustrezne postopke, predlaga tri nadzornike. Tako bomo v bistvu ostali zvesti zakonodaji, ki jo zagovarjamo, in hkrati dali možnost tudi NLB in regulatorju, da skozi lasten nominacijski postopek te kadre predhodno ocenita tudi sama. Tako bodo lahko na skupščini banke potrjeni kandidati, za katere bo potem naknadno obstajala zelo nizka verjetnost, da ne bodo ustrezni.
Predlagali boste torej več kandidatov, izbrani pa bodo le trije?Tako je. Trije kandidati so potrebni, da zapolnimo nadzorni svet.
Torej se boste šli igro »volk sit in koza cela«?Tokrat bo stvar drugačna kot ob prvem iskanju nadzornikov. NLB, ki bo sklicala skupščino, jo lahko objavi prej, ne na dan skupščine, in bodo lahko imena prej prišla v javnost, kot so februarja. Ampak glede tega se boste morali obrniti kar na banko, saj je to njihova pristojnost. V sklicu skupščine bodo torej predlagana le tri imena. V tem smislu bo najverjetneje razkritje teh imen, če se bo banka odločila, da objavi sklic skupščine prej, prišlo tudi hitreje v javnost.
Pa saj ne gre za to, kdaj bodo prišla imena v javnost, pač pa, da bi banka lahko predhodno opravila nominacijski postopek. Bo imelo vseh šest kandidatov enake možnosti?Nikogar ne bomo preferirali, bo pa treba paziti, da bodo pri vseh kandidatih izpolnjeni pogoji, vsa profesionalna merila in potrebne komplementarnosti. Vedeti morate namreč, da sta iz nadzornega sveta NLB minuli petek odstopila dva pravnika, zato bomo morali v tej novi nominaciji iskati ustrezno strokovno uravnoteženost in pokrivanje ključnih področij, ki so pomembna za poslovanje banke.
Ali ne menite, da bo tokratni krog iskanja nadzornikov NLB težji, glede na to, da so vsi potencialni kandidati pod močnim žarometom javnosti in se na njih lomijo različni interesi? Ali bi se resen strokovnjak sploh izpostavljal tem zgodbam?To je zelo utemeljen pomislek. Seveda si želim, da bi skozi vse možne naborne poti dobili čim boljšo kakovost kandidatov.
Enako velja za zapolnitev uprave, ki je, potem ko je moral oditi Janko Medja, njen predsednik, nepopolna. Kateri ugleden in zaposlen menedžer bi šel na to vročo funkcijo le za kratek čas? Če bo banka do konca prihodnjega leta prodana, je namreč pričakovati, da bodo novi lastniki postavili svoje kadre v vrh banke.To je res. Ni nujno, da bo novi lastnik NLB obdržal upravo, ki jo bomo postavili. Vendar obstajajo tudi kadri, ki so pripravljeni iti na tovrstno projektno nalogo, če temu lahko tako rečemo, in skušajo kot menedžment banko čim bolje prodati. Vedeti pa moramo tudi, če se bomo seveda odločili – to bo relativno kmalu znano – za uvrstitev na borzo, prek IPO (prve javne ponudbe delnic, op.p.), da bo imel takšen menedžment dolgoročnejši motiv, da vodi banko tudi v prihodnje. In skuša v privatizirani banki opravljati funkcijo vodenja še naprej.
Kdaj bo po najbolj optimistični oceni NLB dobila devetčlanski nadzorni svet in popolno upravo?Želim si, da bi bil nadzorni svet popolnjen najkasneje do konca junija, vendar je ta postopek neodvisen od postopka imenovanja novih članov uprave banke. Kajti obstoječi šestčlanski nadzorni svet je polno operativen in lahko zadeve sam pelje naprej. In to tudi počne.
Drži, da je izbrani svetovalec za prodajo NLB zahteval, da se pred začetkom postopka prodaje banke imenuje polna uprava, s polnim mandatom in pooblastili?To napotilo nam je bilo zelo resno dano, zato bo nadzorni svet NLB skušal v roku treh do štirih mesecev popolniti upravo banke.
Verjamete, da bo NLB prodana res do konca leta 2017?Da, storili bomo vse, da bo tako.
Kandidati za upravo banke pa so v domačem kadrovskem naboru?Seveda si intimno želim, da obstajajo tudi v Sloveniji še kadri, ki so pripravljeni in sposobni prevzeti to nalogo, ampak to bo v izključni pristojnosti nadzornega sveta NLB. S tem se SDH, ki ga vodim, ne bo ukvarjal.
Kakšno je vaše osebno mnenje glede morebitnega naslednika Janka Medje? Je na primer David Benedek primeren kandidat? Gre namreč za človeka iz omrežja, ki mu domnevno pripadate tudi vi, zdaj je v Zavarovalnici Triglav, vendar je po mnenju nekaterih sogovornikov že tako »omadeževan«, da si ga nihče ne bo upal zares predlagati za predsednika uprave NLB.Odgovoril vam bom takole in pri tem uporabil vaš izraz – »omadeževan« je toliko, kot sem »omadeževan« jaz osebno. Po mojem osebnem mnenju je sicer izjemen človek in eden najboljših slovenskih bančnikov.
Če se bo kandidate za upravo iskalo na več načinov, z neposrednimi vabili in z razpisom, bo morebitna izbira gospoda Benedeka najverjetneje sprožila nov vihar in nemir.Ne vlecite me v to zgodbo, saj bo postopek izključno v rokah nadzornega sveta banke. Lahko rečem le to, da bo vsak resen nadzorni svet z vso resnostjo, skrbnostjo in odgovornostjo tehtal, preden bo kogarkoli imenoval, ali obstaja najvišja stopnja verjetnosti, da bo izbrani kandidat tudi pridobil licenco regulatorja.
Kakšno plačo dobiva zdaj Janko Medja, ki je moral zaradi vašega predloga o nezaupnici oditi s funkcije, se je pa dogovoril, da bo še nekaj mesecev zaposlen v NLB in dela od doma?Tega ne vem.
Kakšno pa ste imeli vi, ko vas je pred leti doletela podobna usoda v NLB?Sam sem tedaj ohranil enako plačo za omejeno obdobje enajstih mesecev.
Koliko resnice je v špekulacijah, da naj bi strateški partner NLB postal Unicredit, po drugih celo znova KBC?Kolikor poznam zgodbe, povezane z omenjenima bančnima skupinama, pripisujem temu scenariju zelo, zelo nizko verjetnost. Bi si pa seveda kot nekdanji bančnik želel, da bi NLB v tem postopku privatizacije dobila strateškega partnerja, mednarodno uveljavljeno bančno franšizo. Tega si pa res zelo želim.
Farsa bi bila, če bi KBC znova vstopil v NLB.Govorim o strateškem partnerju iz bančne industrije nasploh; glede vrnitve KBC pa si sploh ne predstavljam, kaj vse bi moralo biti na mizi, kakšne zaveze vse bi morali dati, da bi se po izkušnji v Sloveniji KBC odločil za vrnitev.
Kdaj se boste srečali s predstavniki Banke Slovenije in se dogovorili o izpeljavi tokratnega postopka izbora nadzornikov NLB?S predstavniki Banke Slovenije se redno srečujem, na teh sestankih se pogovarjamo predvsem o strateških temah, povezanih s privatizacijo NLB in Abanke, o vseh vidikih, tako regulatornih kot z vidika lastnika, in prepričan sem, da bomo po prvomajskih praznikih tudi to temo podrobno obravnavali.
Kaj se dogaja z Abanko?Banka je v tako imenovani pozdružitveni fazi z Banko Celje, intenzivno delajo na zniževanju stroškov, konsolidaciji vseh procesov. Tudi tej banki ne gre v prid dejstvo zniževanja prihodkov, vemo, na kako nizkih ravneh so obrestne mere, pa tudi, kaj se dogaja na neobrestnih prihodkih. Prve resne korake glede njene privatizacije bomo skušali z upravo in nadzornim svetom storiti sredi leta 2017.
Bliža se skupščina Telekoma. Agencija za trg vrednostnih papirjev vam je februarja vrnila glasovalne pravice, ki jih boste uveljavljali na skupščini 13. maja. Drži informacija, da se pojavljajo ideje o spremembah v samem vrhu nadzornega sveta?Telekom je sprejel novo strategijo, ki je relativno ambiciozna, vezana predvsem na digitalizacijo in nove produkte, krepitev vsebin ter relativno visoke investicije v infrastrukturo. O spremembah v nadzornem svetu ne vem nič.
S predsednikom nadzornega sveta Borutom Jamnikom, sicer predsednikom uprave Modre zavarovalnice, sta prijatelja, oba z Obale, družita pa se menda tudi zasebno.Borut Jamnik je hodil na isto gimnazijo v Kopru kot jaz, le leto pred mano. Zasebno se ne druživa, imava pa skozi najini karieri relativno korektne odnose. In najina profesionalna pot je že kar dolga. Kar zadeva špekulacije glede posega v sestavo nadzornega sveta Telekoma, pa lahko povem, da uprava SDH izbira izredne ukrepe le v primeru izrednih razmer. Če za to ni potrebe, izrednih ukrepov ne izbiramo. Želimo si, če se le da, da tam, kjer so zadeve relativno normalne, nadzorniki in uprave opravljajo naloge do konca svojih rednih mandatov.
Gospod Jamnik je bil na funkcijo imenovan sredi leta 2013, sprememb v sestavi nadzornega sveta Telekoma torej ne bo?Tudi sam sem slišal, da se govori o spremembah. Ampak drugo leto poteče mandat glavnini nadzornega sveta Telekoma, in to je vse, kar lahko rečem. V sklicu skupščine ste lahko videli, da je za novega člana nadzornega sveta Telekoma predlagan Charles J. Burdick. Ali bo kandidat dobil podporo, še ni znano, ker je nominacijski postopek še v teku.
Kako komentirate dogajanje v Savi Re zavarovalnici, ki ima skupščino 24. maja? Temperaturo pred njo dviguje zgodba o domnevnih nepravilnostih pri nakupu poslovne stavbe ACH, pa tudi zgodba o nepotizmu predsednika nadzornega sveta Branka Tomažiča z zaposlovanjem sorodnikov.Poznam zgodbo in poznam očitke, o katerih govorite. Nadzorni svet bo pripravil posebno neodvisno poročilo, pripravil ga bo zunanji izvajalec in na temelju tega poročila bomo lahko sprejeli svoje stališče.
Torej je mogoče pričakovati prevetritev nadzornega sveta Save Re?Zavarovalnica dosega rezultate, ki so skladni s pričakovanji in načrti, ki smo jih potrdili tudi mi. Svoj poslovni model, svoje združevanje in svojo franšizo Sava Re pelje po našem mnenju v pravo smer. To pomeni, da z vidika pomembnosti in donosnosti naložbe izpolnjuje cilje, ki so pomembni za SDH. V tem kontekstu ne vidimo resnega razloga za izredne ukrepe, kar zadeva nadzorni svet.
Kaj pa špekulacije o idejah, da bi se Modra zavarovalnica skušala nekako povezovati s Savo Re?Lastniška struktura zavarovalnice je, kar se Republike Slovenije tiče, relativno jasna in v doglednem času ne pričakujem sprememb. V okviru letnega načrta upravljanja kapitalskih naložb za leto 2016 večje spremembe na to temo niso predvidene.
Kaj se dogaja s Palomo, je zgodba s skladom Abris Capital res končana, najkasneje je bo konec menda maja?Govorimo o postopku dokapitalizacije družbe, glede katere smo novembra sklenili sporazum z Abrisom; ta dogovor bo do konca maja potekel. Kar zadeva sodni postopek glede izpodbojnih tožb, pa čakamo na odločitev sodišča. Ko bo in če bo prišlo do zaključka dogovora z Abrisom, bomo sprejeli stališče, na kakšen način postopke peljati naprej.
Res izvajate na SDH kadrovsko čistko?Kadrovske čistke ne delam, gre za to, da smo s prvim aprilom naredili novo organizacijo dela, podredili smo jo sprejeti strategiji upravljanja kapitalskih naložb države. Opravili smo notranjo selekcijo vodilnih kadrov skozi transparenten postopek, vsakdo se je lahko prijavil na razpisana delovna mesta, ki smo jih skoraj v celoti zapolnili. Le še za dve vodstveni delovni mesti smo v fazi iskanja zunanjih kandidatov.
Še en vroč kostanj, ki ste ga dobili v roke, je Polzela...... vroči kostanji so naša služba.
Kaj bo torej s tovarno nogavic, boste odkupili terjatve in jih konvertirali v lastniški delež?Pri Polzeli so pogajanja v teku; v tem primeru sem optimist.
V zadnjih dneh je svetovno javnost razburkala afera Panamski dokumenti.Če sem zelo iskren, se z njo res nisem miselno ukvarjal. Nisem namreč vpleten v nobeno tako zgodbo in res nimam nobene potrebe ali razloga, da bi o aferi razmišljal.
Dejansko ste, vsaj posredno. SDH se je namreč odzval na očitke, da so tri družbe s seznama petnajstih državnih družb za prodajo končale v rokah poštnih nabiralnikov.Žalosti me, da slovenska javnost s takšno lahkoto uporablja besedno zvezo »poštni nabiralnik«. Namenske družbe so v svetu dejansko poslovni standard, še posebej, kar zadeva finančne investitorje. Pogosto se sprašujem, kaj si sploh mislijo o Sloveniji investitorji v tujini, še zlasti, če berejo klipinge in zapise o razpravah o poštnih nabiralnikih. Mi, ki smo v tej industriji že nekaj časa, gledamo drugače na to, ker je pač to enostavno standard poslovnega sveta. Vse te transakcije, ki so bile analizirane v zadnjih dneh, ne odstopajo od splošnih poslovnih standardov. SDH kot skrben prodajalec skupaj z našim svetovalcem kupce vselej preveri po ustreznih in potrebnih merilih, da se prepričamo, ali imamo opravka z verodostojnim potencialnim investitorjem.
Zavedati se je treba, da so bile v preteklosti v Sloveniji izvedene transakcije, pri katerih so pri nakupih sodelovali strateški investitorji. In v teh primerih je struktura transakcije drugačna. Ko so se pojavili tudi finančni investitorji, in dejstvo je, da so se v zadnjih letih ti pri nas pojavili, bodisi kar zadeva nakup terjatev, pa tudi kar zadeva nakupe delnic in deležev podjetij, se je treba zavedati, da so v teh primerih namenske družbe povsem običajna poslovna praksa. Seveda pa je na nas, da preverimo bonitete potencialnih investitorjev, četudi ti prihajajo k nam skozi namenske družbe. V pisanju o primerih iz finančnega sveta bi si res želel več vsebinskega raziskovanja.
Ta teden je odmevalo tudi dejstvo, da se je novi lastnik Elana odločil za opustitev določenih proizvodnih programov. Kot Slovenca bi vas to moralo boleti, dejstvo je namreč, da imajo novi lastniki družb pri nas manj posluha za potrebe in pričakovanja lokalnega okolja, tako v smislu sponzorstev kot nenazadnje določenih segmentov proizvodnje, kar se je zgodilo v Begunjah.Logika zasebnega kapitala, če se pogovarjava na načelni ravni, je zelo jasna in včasih tudi zelo neizprosna: vsak, ki investira, investira zato, da bo pri tem zaslužil. Če določen program ali produkt tega ne omogoča, se ga ukine oziroma dezinvestira in se osredotoči na tisto verigo dodane vrednosti, ki novemu lastniku prinaša največji dobiček. Osebno pa seveda zagovarjam tudi dovzetnost za pričakovanja in potrebe lokalnega okolja in tudi družbeno odgovornost.
Vaš stol se zdi bolj vroč, kot je bila temperatura fotelja vašega predhodnika, ste razmišljali, zakaj je temu tako?Moj stol je res vroč, ne vem pa, kako vroč se je zdel mojemu predhodniku. Ali se bomo ob letu osorej še pogovarjali v tej pisarni, vam pa ne znam odgovoriti.
