»Projekti, na katerih bom delal, so zasebni in nikakor niso povezani z NLB, če vas morebiti zanima to,« poudarja Janko Medja, nekdanji predsednik uprave NLB. Kot je znano, je Medja, ki je vodenje največje banke pri nas prevzel oktobra 2012, v začetku februarja letos s funkcije prvega moža banke odstopil.

Medja je, sodeč po zadnjem objavljenem letnem poročilu, v NLB prejemal dobrih enajst tisočakov bruto na mesec. Po odstopu je sicer podpisal pogodbo, po kateri bi lahko v banki ostal še leto dni; po potrebi bi delal od doma, za to pa prejemal seveda tudi plačo. A se je po dveh mesecih odločil oditi.

Od bančnika do svetovalca

Po podatkih Ajpesa je Janko Medja na domačem naslovu na Gorenjskem ustanovil družbo z omejeno odgovornostjo EQUI, storitve in svetovanje, v okviru katere se bo ukvarjal z upravljanjem, finančnimi in svetovalnimi storitvami ter usposabljanjem.

Po odstopu s funkcije prvega moža NLB ni dajal izjav, tudi ob svojem aktualnem odhodu iz banke je bil redkobeseden. »Res je, lahko bi ostal na plačilni listi NLB, po mojem odstopu smo se dogovorili za dvanajstmesečno sodelovanje, a se za to nisem odločil. Vsekakor bi bilo za finančno ustanovo, ki sem jo zapustil, dobro, da bi se nadzorni svet stabiliziral in da bi bila banka privatizirana,« je bil kratek.

O sporu med Banko Slovenije in Slovenskim državnim holdingom glede postopka imenovanja članov nadzornega sveta ni želel dajati izjav, prav tako tudi ne glede predvidenega načina privatizacije banke. Je pa ob sestopu izjavil, da svojega dela ne more nadaljevati glede na določena razhajanja pogledov z lastnikom banke. »Ponosen sem na delo, ki smo ga skupaj z vodstvenim timom in vsemi zaposlenimi opravili v preteklih treh letih. Šli smo skozi najtežje obdobje prestrukturiranja, vrnitve na trg in ponovne pridobitve zaupanja strank. NLB je danes resnično drugačna banka,« je dejal tedaj, na novinarska vprašanja pa ni hotel odgovarjati.

Nekdaj vsemogočni, zdaj nezaposljivi

So takšni kadri, ki so v preteklosti zasedali najvišje funkcije v državi in imeli temu primerno tudi izjemno moč, pa naj gre za Janka Medjo, Igorja Bavčarja ali pa na primer za Gregorja Golobiča, ki se prav tako ukvarjata s svetovanjem, po sestopu z oblasti dejansko nezaposljivi? »Če so res dobri, so vsi kadri zaposljivi; če ne drugega, pa mednarodno,« komentira Primož Klemen, direktor kadrovske agencije Profil.

Igor Bavčar, ki ima samostojno podjetje za podjetniško in poslovno sodelovanje registrirano v Ljubljani, je po dostopnih podatkih davčni neplačnik z blokiranim računom. Rdeče številke, v katerih je ta samostojni podjetnik, dosegajo okoli 2,5 milijona evrov. Koprski Istrabenz, ki ga je vodil Bavčar po odhodu iz politike, je ravno prejšnji petek objavil letno poročilo za lani. Holding, ki ga je spravil na kolena, ima še za okoli 180 milijonov evrov posojil, večina njegovega premoženja pa je že prodanega.

Gregor Golobič ima samostojno podjetje registrirano v okolici Portoroža in se prav tako ukvarja s podjetniškim in poslovnim sodelovanjem. Po zadnjih javno objavljenih podatkih njegovi letni prihodki dosegajo nekaj več kot 45.000 evrov, leto pred tem pa so znašali le osemnajst tisočakov. Golobič je sicer po tem, ko je moral zaradi afere Ultra zapustiti mesto ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, izjavil, da razmišlja, da bi se na svoji kmetiji pri Portorožu ukvarjal z gojenjem drobnice.

Potem ko je bil prijavljen na zavodu za zaposlovanje, je nekdanji dolgoletni sekretar LDS, minister ter prvak propadle stranke Zares na Obali nato registriral dejavnost poslovnega svetovanja. Kmetovanju na parceli, do katere je lahko prišel le z dokazovanjem svoje usposobljenosti za to dejavnost (ob nakupu kmetijskega posestva je moral pridobiti status kmeta in tako nato ustvarjati pomemben del prihodka), pa se je očitno odpovedal.

Ko je služba le pobožna želja

Svetovalni posli, s katerimi se ukvarjajo »sestopljeni«, so po mnenju sogovornika, sicer strokovnjaka za kadre v regiji, ki ne želi biti imenovan, razumljivi. »Če želiš imeti službo v firmah, ki so povezane z državo, je pač treba soditi v krog politike, ki je trenutno na oblasti, oziroma pripadati interesni opciji, ki je s to politiko povezana. V nasprotnem primeru so možnosti za zaposlitev v državnih firmah res minimalne. Če ne povsem nemogoče,« še ocenjuje sogovornik, ki poslovne usposobljenosti konkretnih imen ne želi komentirati.