Bistvo predstavlja dejstvo, da človek ni telo. Je duša, ki prebiva v telesu, slednje je namreč zgolj obleka duše. V trenutku smrti se duša preseli v novo telo, prvotno telo pa postane pepel. Novo telo je pridobljeno v skladu z zakonom karme in reinkarnacije. V kaj se reinkarniramo, je odvisno od našega početja v prejšnjem življenju. V času življenja je naša največja želja najti ljubezen, zadovoljstvo, srečo in tudi užitek. Užitek iščemo predvsem v materialnih stvareh, na primer v drugem človeku, hrani, alkoholu ipd. Ker pa mi nismo telo, ampak duša, nas materialne stvari, ki imajo v nasprotju z dušo omejen rok trajanja, ne osrečujejo.
Kako torej dosežemo stalno zadovoljstvo?Vede pravijo, da imamo v srcu luknjo. Materialnosti nam prinesejo zadovoljstvo le do neke mere, trajno pa lahko luknjo v srcu zapolni le stik z bogom. Vzpostavimo ga lahko s petjem svetih imen, kar je neke vrste povezava, ki bi jo lahko primerjali z rastlino, ki ponovno oživi ob zalitju z vodo. Stik z bogom poteka prek ljubezni.
Kakšen je odnos Slovencev do vašega javnega verskega delovanja?Ljudje vse bolj pozitivno sprejemajo petje svetih imen v javnosti. Ko se pripadniki skupnosti sprehajajo po mestu, jih vljudno pozdravljajo in večinoma ne dobijo vtisa, da v družbi ne bi bili sprejeti. Organiziramo tudi različna predavanja, ki se jih Slovenci udeležujejo v vse večjem številu. Pred 30 leti vegetarijanstvo, reinkarnacija in joga na zahodu niso bili poznani. Zdaj je vse to postalo nekakšen trend. V 90. letih se je o nas veliko pisalo v rumenem tisku, govor je bil o templju, menihih in izmišljenih orgijah. To je na nas vrglo slabo luč, vendar danes tako poniževanje ni več prisotno, morda prav zaradi povečanja zanimanja za vzhodne religije.
Kakšen je odnos pripadnikov drugih verstev do vas in kakšen je vaš odnos do pripadnikov drugih veroizpovedi?Do nas niso nestrpni, sami se niti ne obremenjujemo z njihovim mnenjem. Trudimo se, da ljudem ne bi dajali razlogov za negativno mnenje o naši skupnosti. Seveda se občasno pojavijo tudi osebe z nespoštljivim odnosom. Širiti strpnost med ljudmi je za nas izziv, poslanstvo. V temeljih naše filozofije pa je, da smo tudi sami strpni in odprti do vseh drugih duhovnih tradicij, saj je vsaka religija v osnovi duhovnost, zato jo je treba spoštovati.
Bi lahko podrobneje opisali še odnos mladih do vaše skupnosti?Splošni odnos mladih do Hare Krišna je pozitiven. Zdijo se mi celo bolj odprti in strpni do drugačnosti kot starejše generacije. Zanimata jih naša filozofija in način življenja, ki sta drugačna od njihovega. Seveda se pojavljajo tudi mladostniki, ki se iz nas norčujejo, vendar se z nestrpnostjo srečujejo vse religije.
