Podatki raziskav o diskriminaciji LGBT-skupnosti na nacionalni ravni so absolutno zgovorni: Slovenci LGBT-osebe še vedno obravnavamo kot drugačne in jih še nismo pripravljeni sprejeti medse, diskriminacija pa se, glede na rezultate raziskav, še opazno povečuje.
Analiza pravnega položaja istospolnih partnerstev in starševstva v Sloveniji ugotavlja sistemsko diskriminacijo v vsaj 70 zakonih in pravnih aktih. V raziskavi Vsakdanje življenje gejev in lezbijk v Sloveniji pa so ugotovili, da se je v šolah diskriminacija na osnovi spolne usmerjenosti v zadnjih desetih letih zvišala z 20 na 43 odstotkov, kar 91 odstotkov žrtev pa nasilja ni prijavilo. Te izsledke o sistemski diskriminaciji LGBT-oseb so predstavili na strokovnem posvetu 23. februarja 2016, ki ga je v okviru dveletnega projekta DIKE, ki se zavzema za opolnomočenje istospolno usmerjenih oseb in nevladnih organizacij, organiziralo nevladno in neprofitno društvo Legebitra, ki izvaja številne projekte in programe, primarno namenjene LGBT-osebam.
Nepoznavanje svojih pravic
LGBT-skupnost združuje geje, lezbijke, biseksualne in transspolne osebe. Slednje so v družbi še najmanj prepoznane, posledično je njihov položaj v družbi najbolj pereč. Pri diskriminaciji pripadnikov te skupnosti gre lahko za psihično, fizično, verbalno ter spolno nasilje ali pa za nespoštovanje osnovnih človekovih pravic. Ključni problemi, ki so jih identificirali znotraj projekta DIKE, zajemajo predvsem podinformiranost LGBT-oseb o lastnih pravicah in odsotnost sistemske ter trajnostne podpore tej skupnosti. Dejstvo je, da se dogajajo premiki v pozitivno smer. Zelo opazna je bila gotovo kampanja Čas je ZA v predreferendumskem obdobju. A ostaja vprašanje, ali se dovolj hitro premikamo iz obdobja, ko se je homoseksualnost na svetovni ravni obravnavala kot bolezen.
Verbalni spopad generacij
Trend, ki žal ni univerzalen, kaže na liberalnejši odnos mladih do spolne usmerjenosti. K temu so veliko pripomogli množični mediji, ki v množični kulturi neheteroseksualno spolno usmerjenost kažejo kot nekaj vsakdanjega. Pogovor z vrstniki razkrije, da v medgeneracijski družbi različne spolne usmerjenosti še vedno niso stvar vsakdana. Mladi se bodo glede pogledov na obravnavo LGBT-skupnosti pogosto zapletli v konflikt s člani starejših generacij. Tak konflikt se bo le redko končal s fizičnim nasiljem, v večini primerov gre zgolj za verbalni spopad. Vrstniki povedo, da so najpogosteje priča verbalnemu in psihičnemu trpinčenju LGBT-mladih. Psovke ter ustrahovanje so stalnica mnogih. Take izkušnje opisujejo predvsem na osnovnošolski ravni, medtem ko se jim zdi, da z odraščanjem mnogi posamezniki postanejo razumnejši.
Diskriminacija LGBT-skupnosti izvira bolj iz nekakšne tradicionalne nestrpnosti kot iz dejanskih dejstev. Proti njej se moramo aktivno boriti. Morda se pri glasovanju na preteklem referendumu še nismo zavedali, da odločamo o vprašanju človekovih pravic pri obravnavanju določene skupnosti, a to ni izgovor, da s sklonjeno glavo še naprej opazujemo krivice, ki se dogajajo okoli nas. Nasilneže je treba izpostaviti in njihovo vedenje obsoditi, LGBT-skupnost pa sprejeti medse kot sebi enako. Oziroma, kot bomo videli 18. junija na ljubljanskem festivalu ponosa Pride, jih sprejeti kot vzornike za res dobre žure.
