Predsednik republike Borut Pahor je objavil javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za dva ustavna sodnika. Jeseni namreč poteče mandat ustavni sodnici Marti Klampfer in ustavnemu sodniku, predsedniku ustavnega sodišča, Miroslavu Mozetiču. S tem se bo odprlo leto iskanja novih ustavnih sodnikov. Letos in naslednje leto se jih bo v sodni palači na Beethovnovi zamenjalo kar šest – po omenjenih prihodnje leto odhajajo še Mitja Deisinger, Jasna Pogačar, Jan Zobec in Ernest Petrič.
Možnost diskreditacije
Naše poizvedovanje pri poznavalcih dogajanja je pokazalo, da odločnih kandidatov še ni, četudi »po hodnikih« omenjajo nekaj imen z vrhovnega sodišča in z ljubljanske pravne fakultete. Eden od potencialnih kandidatov je profesor Rajko Pirnat, ki pa nam je včeraj dejal, da »zaenkrat o kandidaturi še ne razmišlja«. Dodal je, da »bo tudi prihodnje leto še priložnost«. Poznavalci sicer pravijo, da bo kandidatov nedvomno veliko, a je vprašanje, kako kakovostni bodo. Nekdanji ustavni sodnik, profesor Ciril Ribičič, pravi, da so še v času, ko je bil sam na sodišču, razmišljali o tem, da bi morali za sodnika »pridobiti« tudi katerega od uglednih odvetnikov. Načelo vseh najvišjih sodišč po svetu je uravnoteženo raznolika sestava. Odvetniki, pravi Ribičič, imajo zaradi intenzivnega stika z ljudmi, svojimi strankami, izkušnje, ki bi prinesle na sodišče nekoliko manjkajočo dimenzijo – neposredno razumevanje položaja strank v postopku.
Kandidiranje za ustavnega sodnika ali sodnico utegne biti za kandidate tudi delno tvegano, saj v parlamentu, kjer poteka končno glasovanje, privrejo na dan politične intrige. Stranke postopek izkoristijo za obračunavanje ali trgovanje z glasovi, pri čemer utegne biti »kolateralna škoda« diskreditiranje kandidata.
Pahor vztraja pri javnih predstavitvah kandidatov
K tovrstni bojazni je pripomogel tudi predsednik Pahor, ki je napovedal javne predstavitve predlaganih kandidatov »po tem, ko bo sprejel odločitev o izboru kandidatov za dva ustavna sodnika in pred glasovanjem v državnem zboru«. V razpravi pred nekaj tedni so strokovnjaki ocenili, da javno izpostavljanje kandidatov pred poljubno publiko ne bi bilo enostavno. Napoved bi utegnila koga celo odvrniti od kandidiranja.
Nov bo tudi predsednik vrhovnega sodišča
Do predsednikove ideje je delno zadržan tudi premier Miro Cerar. »Naklonjen sem ideji, da se dajo kandidati prepoznati tudi širši javnosti v svojih lastnostih, kot so strokovnost, kar je sicer razvidno že iz njihovih biografij,« je povedal v nedavnem intervjuju za Dnevnik. »Pričakovati je mogoče tudi, da je oseba, ki kandidira za tako visoko funkcijo, tudi drugače osebnostno primerna zanjo. Do kje pa naj bi se pri tem šlo? Ali naj se kandidata izpostavi pretiranemu pogledu v njegovo zasebnost, opravljivim govoricam? S tem se pa vsekakor ne strinjam in temu nasprotujem.«
Ne glede na uglednost funkcije pa je kandidate težko najti tudi zaradi – za vrhunske pravne strokovnjake – relativno nizkega plačila. Plače ustavnih sodnikov določa lestvica, ki velja za javni sektor, dodatnih (honorarnih) zaslužkov pa ne smejo imeti. Naši sogovorniki ocenjujejo, da javni poziv ne bo zadoščal in bo moral državni vrh in vrh pravne stroke dobre kandidate aktivno iskati.
Poleg ustavnih sodnikov bo jeseni še menjava na mestu predsednika vrhovnega sodišča, saj se predsedniku Branku Masleši mandat izteka. Predsedovanje je atraktivna funkcija za vrhovne sodnike, ki bi lahko bili tudi kandidati za ustavne sodnike.
