Bo šlo vladi v tretje rado, bi se lahko ob vnovični napovedi ustavne presoje za vadišče Poček pošalili na račun površnosti njenih uradnikov. Že dvakrat je namreč ustavno sodišče njeno zahtevo za presojo ustavnosti postojnskega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča zavrglo zaradi naravnost diletantskih napak. Medtem pa se računi za stavbno nadomestilo za vadišče Poček, ki po leta 2011 spremenjenem odloku znaša pol milijona evrov na leto, kopičijo.
A v vladi in na ministrstvu za okolje in prostor ocenjujejo, da si je postojnska občina z nezakonitim ravnanjem omogočila nesorazmerno visoko nadomestilo za Poček, ki predstavlja osrednje vadišče Slovenske vojske in je določeno kot območje za potrebe obrambe zunaj naselij ter je po dejanski rabi pretežno gozdno oziroma kmetijsko zemljišče.
»Podpisali« nekdanjo sekretarko
Vlada je zahtevo za presojo ustavnosti prvič predložila leta 2013, ustavni sodniki pa so jo obravnavali in zavrgli novembra lani, ko so ugotovili, da v spisu manjka listina, s katero bi pristojno ministrstvo dokazalo, da je ustrezno izpeljalo postopek in občino pozvalo, naj odpravi nepravilnosti v roku 30 dni. Takrat so na okoljskem ministrstvu breme pomanjkljivo pripravljene dokumentacije prevalili na nekdanjo generalno sekretarko vlade Tanjo Šarabon. Slednja se je branila, da je celoten spis, prejet od ministrstva, v isti elektronski obliki zgolj poslala naprej na sodišče.
Toda po mesecu dni se je zgodba ponovila. Zaposleni v generalnem sekretariatu so tudi konec leta 2015 pri vnovičnem vlaganju zahteve zagrešili isto napako. Sodišče jo je zato decembra znova zavrglo. Vladni uradniki so sicer priložili prej manjkajočo listino, vendar so jo opremili z žigom, na katerem je bil fotokopiran podpis Šarabonove, čeprav ta sploh ni več generalna sekretarka.
Za isto napako enim ustno opozorilo, drugim nič?
»Izrecno poudarjamo, da je bila zahteva podpisana. Ker pa gre za zadevo iz prejšnjega mandata vlade in je podpisnici (prejšnji generalni sekretarki vlade) v vmesnem času funkcija prenehala, je generalni sekretariat predložil fotokopijo zahteve in jo v skladu z uredbo o upravnem poslovanju opremil s potrdilom, da kopija ustreza izvirniku. Ocenjujemo, da smo ravnali v skladu z veljavnimi procesnimi predpisi. Ustavno sodišče je kljub temu štelo, da pogoji za obravnavo vloge, kot jih je določilo v svojem poslovniku, niso izpolnjeni,« na očitke, da državni uradniki delajo površno ali pa ne poznajo predpisov in postopkov, ki so osnova za njihovo delo, odgovarja Barbara Peternelj iz generalnega sekretariata.
Glede odgovornosti in morebitnih sankcij za površnost pa se v vladi izgovarjajo, da v postopku realizacije odločitve sodeluje več različnih služb ter posledično več sodelavcev. »Upoštevajoč časovni odmik dogodka (zahteva vlade je bila pri ustavnem sodišču vložena že leta 2013) se konkretnega imena niti ne da opredeliti. Hkrati pa ne gre spregledati, da so roki, ki so določeni v zakonu o delovnih razmerjih in zakonu o javnih uslužbencih in v katerih lahko delodajalec zoper delavca ukrepa, že zdavnaj potekli. Iz navedenih razlogov zoper delavca oziroma delavce niti ni mogoče ukrepati. Skladno z določbami zakona o delovnih razmerjih se zoper delavca zaradi kršitev delovnih obveznosti lahko ukrepa najkasneje v šestih mesecih, odkar je bila kršitev storjena. Ne glede na navedeno je generalni sekretar vlade (Darko Kraševec, op. p.) z vsemi vpletenimi opravil razgovor in jim izrekel ustno opozorilo,« dodaja Peterneljeva.
Na vprašanje, kako so oziroma bodo ukrepali glede iste birokratske malomarnosti, ki se je zgodila pred kratkim, ko je postopek oddaje nepopolne vloge vodil aktualni generalni sekretar vlade Darko Kraševec, pa nam Peterneljeva kljub našim večkratnim pozivom ni odgovorila.
