Dobra dva meseca po referendumu, na katerem je slovenska družba zavrnila popolno izenačitev raznospolnih in istospolnih parov, so homoseksualni pari na ustavnem sodišču izborili novo pomembno zmago. Pravzaprav je pot do zmage tlakovalo upravno sodišče, ki je zahtevalo oceno ustavnosti 6. člena zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti (Zrips), ki predpisuje postopek registracije.
Pravnica Neža Kogovšek Šalamon daje tokratni odločbi ustavnega sodišča poseben pomen. »Tokratna odločba se razlikuje od predhodnih dveh, ki sta se nanašali na dedovanje, saj ne naslavlja nobene konkretne pravice, ki bi izhajala iz partnerstva. Ustavno sodišče je tokrat poseglo v simbolni del diskriminacije med obema oblikama partnerstev. To je nekaj novega, ne gre za nobeno materialno ugodnost, temveč za simbolno vrednost. Torej je tudi diskriminacija na simbolni ravni ustavno relevantna, kar je izjemno dobra popotnica za naprej,« poudarja direktorica Mirovnega inštituta.
Medsebojno spoštovanje, zaupanje in pomoč
Upravno sodišče se je za ustavno presojo odločilo po tem, ko je lezbični par vložil tožbo zoper Republiko Slovenijo, s katero je izpodbijal odločbo kamniške upravne enote, da se njegova zahteva za registracijo zunaj uradnih prostorov zavrne. Da je registracija istospolne partnerske skupnosti, ki jo je z Zripsom uzakonila prva vlada Janeza Janše, še najbolj podobna registraciji vozila, istospolno usmerjeni pari sicer opozarjajo že vrsto let.
Kot je v svoji zahtevi opozorilo upravno sodišče, zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih »bodočima zakoncema daje možnost zahtevati sklenitev zakonske zveze zunaj uradnih prostorov«, medtem ko Zrips »smiselno enake možnosti za istospolne partnerje ne predvideva«. Še več, če mora biti uradni prostor upravne enote v primeru registracije zgolj svetel, urejen in opremljen z državnimi simboli, se zakonska zveza sklepa »javno in slovesno v posebej določenih uradnih prostorih«.
Da iz povzetkov obeh ureditev izhaja, »da možnost sklenitve zakonske zveze oziroma registracije istospolne partnerske skupnosti zunaj uradnih prostorov v pravnem redu ni urejena na enak način za istospolno in za raznospolno usmerjene osebe«, so ustavni sodniki, ki so zatrjevano neenakost presojali z vidika splošnega načela enakosti pred zakonom (14. člen ustave), odločili soglasno. »Z vidika primerjave obeh razmerij (...) je pomembno, da gre tako pri sklenitvi zakonske zveze kot pri registraciji partnerske skupnosti za svoboden izraz volje skleniti z zakonom urejeno skupnost moža in žene oziroma dveh žensk ali dveh moških, ki obe temeljita na medsebojnem spoštovanju, zaupanju in pomoči,« lahko še preberemo v odločbi ustavnega sodišča, ki pa je nedavno dovolilo referendum o pravicah istospolnih parov.
Protiustavnost mora državni zbor odpraviti v šestih mesecih, do odprave pa se postopek registracije istospolne skupnosti po odločitvi ustavnega sodišča sme opraviti tudi na drugem mestu, če to zahtevata bodoča partnerja in za to navedeta pomembne razloge, torej ne samo v uradnih prostorih upravne enote.
V pripravi še en postopek za ustavno presojo
Ustavno sodišče je diskriminacijo istospolnih parov v Zripsu doslej enkrat že ugotovilo. Julija 2009 je namreč presodilo, da je 22. člen zakona, ki ureja dedovanje, v neskladju z ustavo. Da tudi za razlikovanje v ureditvi zakonitega dedovanja med raznospolnima partnerjema zunajzakonske zveze in med neregistriranima istospolnima partnerjema dalj časa trajajoče skupnosti ne obstaja ustavno dopusten razlog, pa so ustavni sodniki ugotovili marca 2013, ko so na zahtevo koprskega okrožnega sodišča »preučili« zakon o dedovanju.
V Sloveniji je okoli 70 zakonov diskriminacijskih do istospolnih partnerstev in družin. Ker pa usoda zakona o partnerski zvezi, ki je v parlamentarnem postopku, še ni znana, varuhinja človekovih pravic nadaljuje aktivnosti za ustavnosodno presojo spornih predpisov. »Najpomembneje je, da tečejo vse poti hkrati. Če smo se česa naučili v zadnjih desetih letih, smo se tega, da so politične pobude negotove,« je jasna Neža Kogovšek Šalamon. Po naših informacijah se za ustavno presojo pripravlja postopek, ki je trenutno na socialnem sodišču. Gre za primer zdravstvenega zavarovanja po partnerju. Čeprav registrirano partnerstvo obstaja pri nas že deset let, slovenska zakonodaja brezposelnemu istospolnemu partnerju še vedno ne omogoča, da bi se zavaroval po svojem zaposlenem partnerju.
