Podobno verjetno občutijo tudi upravljalci obvezniških naložb. Ne glede na to, da na delovnem mestu v nasprotju z vzdrževalci cest ne občutijo napornih okoljskih obremenitev in bremena težkih delovnih pripomočkov, lahko program kvantitativnega sproščanja Evropske centralne banke – v katerem ta odkupuje velike količine razpoložljivih obveznic, zvišuje njihovo ceno in s tem niža njihovo donosnost do dospetja blizu 0 odstotkov ali celo nižje – primerjamo s težkim zrakom nad cestiščem. Mnogi upravljalci se namreč mrzlično ozirajo, kje bi se še dalo poiskati nekaj svežega zraka v obliki višjih ali vsaj pozitivnih donosnosti do dospetja. Občuten delež državnih obveznic namreč ob predpostavki, da bi obveznico držali do dospetja, prinaša negativen donos.
Tesnoba, ki jo občutijo obvezniški vlagatelji ob prebiranju podrobnosti CSPP (corporate sector purchase programme) oziroma po slovensko programa nakupov podjetniških obveznic Evropske centralne banke, je podobna tej, ki jo občutijo vzdrževalci ob bližanju drvečega vozila, ki ne upošteva novih označb. Evropska centralna banka s svojimi izrednimi dimenzijami namreč vstopa na relativno omejen trg. Analitiki menijo, da bo nabor podjetniških obveznic zato prav kmalu razširjen celo na obveznice z nižjo bonitetno oceno.
Nedvomno so mnogi med vzdrževalci že kdaj imeli kakšno bližnje srečanje z nepozornim voznikom. Kako bodo evropski obvezniški vlagatelji občutili srečanje z dvonadstropnim avtobusom pod upravljanjem nepozornega voznika, ki je za povrh očitno preširok za obstoječe cestišče, bomo spoznali čez poletne mesece. Ne bodite pa presenečeni, če se bodo poleg cestnih oznak takrat premaknile tudi investicijske naložbene omejitve Evropske centralne banke.
