Podoba Ljubljanskega barja je bila in še vedno je v največji meri odvisna od kmetijstva. Vsaka poteza kmetov ima ogromen vpliv na naravo, natančneje na njeno biotsko in krajinsko pestrost. Človek je sicer z vzdrževanjem travniških površin v preteklosti pomembno pripomogel k pestrosti živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov, toda v zadnjih desetletjih prvotni življenjski prostori pestrost na tej prostrani mokrotni ravnici, ki leži pred prestolnico, izginjajo. Ponekod so se naravne razmere tako spremenile, da nekatere vrste živali in rastlin pred našimi očmi izgubljajo tekmo za preživetje. Da bi izboljšali upravljanje tega pomembnega območja, ki je del evropskega omrežja Natura 2000, in izboljšali možnosti obstoja nekaterih vrst metuljev, ptic in divjerastočih orhidej, je lani februarja zaživel projekt LJUBA – Ljudje za Barje.
Dež pomagal metuljem
»Ljubljansko barje je kljub številnim naravnim omejitvam in naravovarstvenim zahtevam zelo podvrženo kmetijski pridelavi hrane, krme in živinoreji. Kmetijstvo predstavlja velik pritisk na to zelo vredno območje in v zadnjih 15, 20 letih beležimo velik upad nekaterih vrst živali in rastlin,« je poudaril vodja projekta Primož Glogovčan iz Zavoda za varstvo narave, ki je s pomočjo zavoda Krajnski park Ljubljansko barje, Kmetijsko-gozdarskim zavodom in ZRC SAZU v projektu LJUBA vzpostavil ključno sodelovanje med naravovarstveno in kmetijsko stroko. Toda ker se zavedajo, da so za ohranjanje specifičnih življenjskih prostorov najbolj ključni ljudje, ki z Barjem živijo, je večji del projekta, ki se bo zaključil konec meseca, potekal na terenu. Izbrali so aktivni pristop h kmetom, da bi spoznali njihove potrebe in jih seznanili, kako jih lahko uresničijo na zanje in naravo prijazen način.
»Kmet je bil vedno varuh narave in še danes je nepogrešljiv pri vzdrževanju kmetijske krajine, posebej travišč, na katera smo se osredotočili. Toda samo če ravna pravilno, imajo njegovi posegi pozitiven vpliv na biotsko pestrost,« je pojasnil Glogovčan in dodal, da so z opazovanjem v projektu potrdili, da kmetje večinoma travnike kosijo prepogosto in prezgodaj v letu. Vse to ima seveda negativen vpliv na živali in rastline, ki živijo na teh travnikih. Zelo nazorno je to biolog predstavil na primeru kosca, ki ima samo še na dveh območjih pogoje za uspešno gnezditev: »Kosec je travniška gnezdilka, kar pomeni, da ima gnezdo z jajci v travni ruši, in ko ga kmet s strojno košnjo uniči, onemogoči njegov življenjski krog.«
Prav tako so si v projektu LJUBA, ki je v večini financiran iz finančnega mehanizma Evropski gospodarski prostor, zadali izboljšati razmere za metulja barjanskega okarčka, ki se na Barju pojavlja samo še na enem travniku med Igom in Škofljico. Leta 2014 so zasledili okoli sto osebkov, lani pa so jih prešteli kar trikrat več. In razlog za prvi porast populacije v zadnjih 15 letih? »Zaradi obilice dežja poleti in jeseni kmetje zaradi namočenih tal niso mogli s traktorji pokositi travnikov. Tukaj je viden takojšen učinek tega, da kmet pozneje ali pa kakšno leto sploh ne pokosi takšnega travnika, na katerem domuje ogrožena vrsta,« je povedal Glogovčan.
Finančne spodbude za odgovornejšo košnjo
Namesto narave so lani vlogo pomoči prevzeli naravovarstveniki v projektu LJUBA, v okviru katerega so po analizi stanja in izdelavi strokovnih podlag kmete naprej izobraževali, nato pa lastnike travnikov spodbujali k podpisu dogovora za način gospodarjenja z zemljišči, ki bo prilagojen potrebam barjanskega okarčka in drugim vrstam, ki jih prezgodnja in prepogosta košnja travnikov najbolj prizadene. Več kot 350 kmetom so predstavili prednosti kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil (KOPOP), ki jih omogoča evropska kmetijska politika. V lanski finančni perspektivi so se kar za 70 odstotkov povečale finančne spodbude za kasnejše košenje travnikov.
»V okolici Bevk, kjer se vsako leto pojavijo kosci, je smiselno, da se travniki kosijo po prvem avgustu,« je ponazoril princip vodja 554.000 evrov vrednega projekta LJUBA, v katerem so kmetom ponudili še svoje subvencije v obliki pogodbenega varstva travniških površin. Skupno se je v prvem letu vključilo 87 kmetijskih gospodarstev, kar predstavlja 374 hektarjev travnikov in Glogovčan je ocenil, da so na barju uspešno ohranili še zadnjo večjo populacijo metulja barjanskega okarčka. Ravno do maja pa poteka še druga subvencijska kampanja, v katero se lahko kmetje vključijo in zavežejo za petletno izpolnjevanje pogojev.
Ker biotsko pestrost Ljubljanskega barja ogrožajo tudi invazivne tujerodne vrste, ki se razraščajo na površinah, ki so jih kmetje opustili, so naravovarstveniki tudi sami zavihali rokave in se s spopadli z zlato rozgo, ki prerašča že več kot 500 hektarjev barja. Preizkusili so tri načine zatiranja: pašo koz, puljenje in košenje z mulčenjem. Kot najučinkovitejša metoda se je izkazala paša koz, kar so tudi opisali v priročniku Upravljanje travnikov na Ljubljanskem barju. Tega so razdelili kmetom, ti pa so jih spustili na svoje senike, da so pometli seneni drobir in ga posejali na očiščenih površinah. Stanje bodo spremljali še naprej, in kot je razkril Glogovčan, že pripravljajo nov projekt, v katerem bodo lahko uporabili pridobljene izkušnje.
