Barjanski okarček, ena od 15 najbolj ogroženih vrst dnevnih metuljev v Evropi, je spet naseljen v naravnem rezervatu Iški morost, kjer ga v zadnjih desetih letih niso opazili. Sto dvajset osebkov je skupaj s sodelavci tja prenesla Tatjana Čelik z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU. Barjanski okarček je sicer do leta 1990 poseljeval celotno Ljubljansko barje, od leta 2001 pa le še jugovzhodni del. Kot je povedala Tatjana Čelik, se je površina življenjskega prostora barjanskega okarčka v zadnjih 18 letih zmanjšala za 92 odstotkov, velikost populacije pa za 72 odstotkov. Glavni razlog za izumiranje je intenzivirano kmetijstvo.
Da bi preprečili izumrtje vrste v osrednji Sloveniji, je Tatjana Čelik s sodelavci lanskega junija začela proces reintrodukcije oziroma ponovne naselitve. Iz narave je vzela šest samic in v raziskovalni postaji Barje ZRC SAZU pripravila insektarije, kamor so samice izlegle jajčeca. Potem ko so se gosenice vse leto razvijale, so se maja in junija zabubile, bube pa so prenesli v naravno okolje. Dvajset so jih vrnili v izvorno populacijo, 154 pa so jih naselili na območju Iškega morosta. Iz 70 odstotkov bub so se uspešno izlegli metulji.
Ohranjanje ekosistema
Z doseljevanjem te redke vrste metuljev bodo nadaljevali prihodnje leto. Skupno nameravajo v naravo preseliti 240 bub. Tako ne bodo le vzpostavili nove lokalne populacije v Iškem morostu, ampak tudi obogatili izvorno populacijo med Igom in Škofljico, ki je bila še zadnja na območju osrednje Slovenije, ocenjena velikost pa do 500 osebkov.
Tatjana Čelik je povedala, da naseljevanje barjanskega okarčka v Iški morost ni edina pozitivna pridobitev tega procesa, ampak so učinki širši. »Taka stvar za sabo potegne še druge stvari, ki so velikega pomena za ohranjanje biodiverzitete. Ko vzpostavimo habitat za barjanskega okarčka, ohranjamo tudi celoten ekosistem, procese v njem ter druge ogrožene rastlinske in živalske vrste, ki so vezane na ta tip ekosistema,« je povedala Tatjana Čelik.
Doselitev in obogatitev populacije barjanskega okarčka poteka v okviru projekta PoLJUBA, v katerega so vključeni štirje partnerji. Osrednji cilj sta obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja, poleg barjanskega okarčka pa poskušajo izboljšati stanje ohranjenosti treh habitatnih tipov ter šestih ogroženih živalskih vrst in ene rastlinske. Štiriletni projekt je vreden 4,12 milijona evrov, 80 odstotkov prispeva evropski sklad za regionalni razvoj, 20 pa država.
