Velikopoteznost na področju umetnosti in kulture, predvsem v primerjavi z drugimi slovenskimi mesti, je v Ljubljani že nekaj časa očitna. A verjetno je še največje optimiste v mestu presenetil občinski seznam želja načrtovanih naložb v kulturno infrastrukturo, ki se je znašel v osnutku strategije razvoja kulture do leta 2019. Ohlapno in nepregledno spisan osnutek želja je že potrdil mestni svet, trenutno pa je v javni razpravi. Ključno vprašanje je, ali bo to ostala nova v vrsti visokoletečih kulturnih strategij, ki bo ostala le mrtva črka na papirju, in kaj od vsega tega je pri skupni vrednosti skoraj 100 milijonov evrov sploh uresničljivo.
Najdražja projekta odpirata največ vprašanj
Dvome zbujata predvsem najdražja in (kot se je doslej izkazalo) najbolj kompleksna ter najtežje uresničljiva občinska kulturna projekta: Center sodobnih umetnosti Rog in Galerija Cukrarna. Prvi je že od prvega Jankovićevega mandata na spisku želja, a se je zataknilo tako pri iskanju zasebnega investitorja kot pri nabiranju evropskih sredstev. Od kod bo torej občina vzela 27 milijonov evrov? Po drugi strani Rog že gosti številne iniciative, društva in dogodke, ki delujejo nepridobitno in skupnostno za praktično ničelna sredstva ter tako nekdanjo tovarno z različnimi dogodki in vsebinami še kako držijo pri življenju. Vprašanje je, kako bodo to rešili do 14. junija letos, ko poteče gradbeno dovoljenje za rušitev in ekološko sanacijo, ter kako bodo do takrat od ministrstva pridobili evropska sredstva v višini več kot 900.000 evrov, saj je v proračunu načrtovanih le 50 tisočakov. Tudi Cukrarna odpira številna vprašanja, predvsem zakaj je cena nenadoma z 18 milijonov evrov potrebne naložbe narasla na skupno skoraj 28 milijonov. Strategija tega ne pojasni, tako kot tudi ne predloži jasno, od kod se bodo tolikšna sredstva vzela.
Koliko posegov lahko prenese tivolski park?
Kot strela z jasnega je v strategiji pristala tudi obuditev poletnega kina Tivoli, ki naj bi zrasel kar na trenutnem travniku zahodno od gradu Tivoli. Tam je sicer nekoč že bil, a ni pojasnjeno, kaj bi to pomenilo za osrednji mestni park, v katerega naj bi se posegalo čim manj, sta pa v njem načrtovani še dve naložbi: že potekajoča v Švicarijo in načrtovana v grad Tivoli. Poleg tega še velja opozoriti, koliko bo v kulturni malhi ob tolikšnih naložbah sploh ostalo za napolnitev vseh teh prostorov s kakovostnimi vsebinami in koliko je to v nasprotju z napovedjo premika od kvantitete h kvalitete. Proračun oddelka za kulturo se je, zanimivo, že v primerjavi z lanskim letom zmanjšal za milijon evrov, čeprav bi po strategiji sodeč, ki predvideva začetek vseh projektov že letos, moral delati s polno paro in stabilnim proračunom. Še eno vprašanje se odpira za konec: kako bo občina ob vsem tem pritegnila in obdržala usposobljene mlade kadre in kreativce, na katere očitno še kako računa, saj se beseda »mladi« v strategiji neprestano ponavlja.
