Ker ta dokument ne vsebuje natančnih zapovedi in prepovedi, bo treba seveda vsebino tega dokumenta najprej osvojiti. Mnogi bodo pogrešali formalizem in dogmatizem, ki pa sta bila in sta še za Cerkev razdiralna. Kar zadeva prejemanje zakramentov (svetega obhajila), morajo pastirji, kot rečeno, presojati v vsakem primeru posebej. To morajo početi modro in občutljivo za stiske ljudi. To pa ne pomeni, da bodo lahko duhovniki zakrament dali kar vsakemu, ki ga bo zahteval, ker bo tako neki obred lepši, ker bo za vernika tako udobnejše ali ker se bo lahko ponašal z zakramentom. Zakramente moramo spoštovati, zato ne smemo dopustiti, da jih kdo izrablja.
Anton Jamnik, pomožni ljubljanski škof: Trije revolucionarni poudarki
Rdeča nit dokumenta Radost ljubezni je logika pastoralnega usmiljenja, razumevanja in neizključevanja. Kajti, kot je zapisal papež, prvi naj vrže kamen tisti, ki je brez greha. To je ključno. Kar zadeva ranjene družine, se pravi ločence, neporočene, enostarševske družine, ta dokument postavlja tri glavne temelje: spremljanje (poslušanje, razumevanje in sočutje), razločevanje in vključevanje. Ti poudarki so, pogojno rečeno, revolucionarni. Papež daje vedeti, da ne morejo neka formalna, kanonična pravila veljati za vse primere, temveč je treba vsak primer s potrebno preudarnostjo presojati posebej. To pa prepušča duhovnikom in škofom. Pomembno je stališče, ki veje iz dokumenta, da ni mogoče nikogar obsoditi zaradi težkega dogodka v življenju, prešuštva, abortusa itd. To ni v skladu z logiko evangelija. Vsi duhovniki in škofje smo zdaj povabljeni, da iskreno poslušamo druge, se soočimo tudi z lastno nepopolnostjo in krhkostjo, le tako bomo mogli dobro razločevati v konkretnih primerih in jih obenem vključevati v življenje Cerkve.
