»Na občini me gledajo postrani, a mi je vseeno. Saj sami veste, kaj so nam naredili.« Tako se je krški romski svetnik Moran Jurkovič odzval na naše vprašanje, kakšen je njegov položaj po tem, ko je občino Krško postavil pred ustavno sodišče. Z letošnjim sprejemom občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) so se namreč v Krškem začele priprave za rušenje romskega naselja Loke in gradnjo nove elitne stanovanjske soseske – ne da bi Romi vedeli, kaj bo z njimi. Jurkovič je ustavnemu sodišču podal pobudo za presojo ustavnosti OPPN.
Kdaj je možno rušenje?
Občina in lastnik zemljišča, podjetje Si Investicije, sicer zagotavljata, da bodo Romi pred gradnjo preseljeni v ustrezna nova bivališča. Vendar njihovi pravni zastopniki opozarjajo, da je dogovor preveč nejasen, da odgovornosti ne opredeljuje dovolj konkretno in da bi se – četudi v najslabšem primeru – lahko zgodilo, da bi romske domove najprej porušili, potem pa bi sledilo reševanje »problema«.
Na občini Krško takšno možnost zanikajo. »OPPN določa, da mora vlagatelj najprej rešiti vprašanje preselitve Romov,« so sporočili. V pobudi za oceno ustavnosti pa je Jurkovič opozoril, da že res, da je navedena klavzula zapisana v OPPN, vendar da lastniku nič ne preprečuje, da že jutri na svojem zemljišču stori kar koli, denimo tudi zruši romske hiše.
Jurkovič je navedel, da on, njegova družina in drugi Romi v naselju Loke živijo že več desetletij. V prejšnji državi Jugoslaviji naj bi bili tam Romi naseljeni celo v dogovoru s tedanjimi oblastmi. Pisnih dokazov o takšnem dogovoru sicer ni, obstajajo le ustna pričanja, a dejstvo je, da oblasti nikoli niso nasprotovale naseljevanju Romov na območje, ki je veljalo za »družbeno lastnino«. Po denacionalizaciji so Romi in njihova bivališča »pripadli« zasebnim lastnikom, ki jih zdaj nameravajo izseliti. »Tu moram omeniti prisilne izselitve, ki so po mednarodnem pravu prepovedane. Posledica je tudi brezdomnost, saj več kot očitno občina in lokalni center za socialno delo nočeta ukrepati,« je ustavne sodnike opozoril Jurkovič.
Ustavna pobuda že ustavila vse postopke
Predstavnik lastnika in prihodnjega vlagatelja, ki bo na mestu, kjer zdaj stoji romsko naselje, gradil elitno naselje individualnih hiš, krški odvetnik Iztok Starc, nam je v torkovem pogovoru sicer zagotovil, da bo položaj Romov rešen in da bo po preselitvi boljši, kot je zdaj. V Lokah denimo Romi zaradi zakonskih omejitev – ker je naselje uradno nelegalno – nimajo elektrike, v prihodnosti, ko bi živeli v legalnih bivališčih, pa bi jo predvidoma dobili. »Za pobudo za presojo ustavnosti sem izvedel iz medijev in ne razumem, zakaj to Romi počnejo, saj je v nasprotju z njihovimi interesi,« pravi Starc. »Z uveljavitvijo OPPN in preselitvijo bi Romi kvečjemu pridobili več pravic,« pravi. Priznal pa je, da je iskanje rešitev za Rome trenutno ustavil, saj čaka na izid zadeve pred ustavnim sodiščem.
Tudi na občini Krško pravijo, da so za pobudo za presojo ustavnosti izvedeli iz medijev. »Če bo ustavno sodišče presodilo, da je pobuda upravičena, pričakujemo, da nas bodo pozvali k opredelitvi,« so nam sporočili. »Če bi ustavno sodišče zadržalo izvajanje OPPN (z začasno odredbo, ki jo je predlagal Jurkovič, op. p.), do sodbe ustavnega sodišča na tem območju ne bi bilo možnosti izvajanja aktivnosti, ki so navedene v vsebini odloka. Ne bi bilo možnosti pridobitve gradbenega dovoljenja, gradnje in drugih posegov.«
S pobudo za oceno ustavnosti se je Jurkovič pridružil najmanj šestim odprtim pravnim postopkom, ki jih za zaščito svojega položaja vodijo slovenski Romi pred različnimi organi in sodišči – od inšpekcij do upravnega, ustavnega in evropskega sodišča za človekove pravice. Romi v postopkih opozarjajo, da so kot zatirana in brezpravna manjšina žrtev občinskih in državne oblasti, ki njihovega položaja ne rešujejo. Stotine Romov v Sloveniji živi brez vode, elektrike, sanitarij, v nelegaliziranih naseljih, grozi jim rušenje in prisilne izselitve. Po več letih neuspešnih poskusov, da bi njihov položaj reševali na politični ravni, so pravni postopki nujni naslednji korak, opozarja Amnesty International Slovenije.
