Razburkano morje okoli davčne oaze Paname je pljusknilo tudi do samih vrhov kitajske politične elite. Panamski dokumenti, ki jih je leto dni obdeloval Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev ICIJ skupaj s številnimi medijskimi partnerji, pridobil pa Suddeutsche Zeitung, razkrivajo, da so prek podjetij, registriranih v davčnih oazah, poslovali tudi sorodniki najožjega vodstva Kitajske.
Med njimi je na primer vnukinja Jia Qinglina, pred kratkim po rangu četrtega najmočnejšega kitajskega politika, Jasmine Li. Slednja je postala edina lastnica dveh offshore podjetij, registriranih na Britanskih Deviških otokih, ko je bila še najstnica.
Celo umor, da bi skrili podatke
Med bolj izstopajočimi sta še svak predsednika Xi Jinpinga in zet Zhang Gaolija, ki je prav tako član prej omenjenega sedemčlanskega političnega vodstva. K medijsko bolj znanim sodi hčerka nekdanjega kitajskega premierja Li Penga, Li Xiaolin, ki je bedela nad krvavim vojaškim posredovanjem proti demonstrantom na trgu Tjanmen leta 1989. Med medijsko najbolj znanimi pa je zagotovo Gu Kailai, žena Bo Xilaija, nekdanjega člana politbiroja, ki je pred časom končal v zaporu zaradi korupcije in zlorabe oblasti.
Primer Gu Kailai je še posebej zanimiv, saj je slednja pred leti z umorom britanskega poslovnega sodelavca Neila Heywooda skušala preprečiti, da bi na dan prišli podatki o milijonskem premoženju v obliki nepremičnin na računih v davčnih oazah. Slednje bi namreč preprečilo vzpon Bo Xiliaja po kitajski politični hierarhični lestvici, celo vzpon na sam vrh kitajske komunistične stranke. Slednje se je nazadnje tudi zgodilo.
V resnici vse že znano
Razkritja iz panamskih dokumentov aktualno kitajsko oblast spravljajo v neprijeten položaj, pa čeprav iz doslej objavljenih podatkov ni mogoče sklepati o nezakonitosti poslovanja omenjenih. Je pa iz dokumentov po poročanju ICIJ in njihovih medijskih partnerjev razbrati, da je kitajska elita dolga leta v davčnih oazah prikrivala premoženje s skrivanjem za tako imenovanimi prenosniškimi delnicami, ki dajejo pravico lastništva tistemu, ki ima papirje fizično v rokah. Aktualni kitajski predsednik Xi Jinping je namreč ob prevzemu oblasti pred štirimi leti napovedal oster boj proti korupciji. Britanski Guardian poroča, da je poslovanje s kitajskimi in hongkonškimi strankami za panamsko odvetniško družbo Mossack Fonseca predstavljalo večji del celotnega posla. Leta 2015 naj bi Mossack Fonseca prejemal plačila od okoli 10.000 offshore podjetij, povezanih s Kitajsko in Hongkongom, v celotnem 40-letnem obdobju, kolikor ga zajemajo razkriti dokumenti, pa naj bi svetoval okoli 40.000 podjetjem, povezanim s tem območjem. Četrtina vseh naj bi še vedno poslovala.
