Posel v davčni oazi ni nujno zločin

V tujini mrgoli slovenskih računov

Na tujem ima po podatkih Fursa prijavljen bančni račun 12.755 fizičnih oseb iz Slovenije in 7638 pravnih oseb, kar nekaj med njimi tudi v davčnih oazah. Številni pa najverjetneje bančnih računov in podjetij z območij, ki jamčijo za varnost osebnih podatkov, oblastem ne prijavljajo. Na Fursu ne želijo špekulirati o tem, koliko denarja uide vsako leto državi, opozorili pa so, da so le določene transakcije v davčne oaze izvedene z namenom utajevanja oziroma izogibanja davčnim obveznostim.

»Tako davčna optimizacija kot tudi nakazila v davčne oaze ne sodijo med nezakonite prakse. Problem nastane, ko so posredi fiktivne pogodbe in slamnata podjetja – takrat lahko govorimo o utajevanju davkov in kršenju zakonov. Prav je, da pride do takšnih razkritij, kot so panamski dokumenti ali Offshore leaks, toda hkrati ne smemo stigmatizirati podjetij, ki poslujejo v davčnih oazah na povsem legalen način,« opozarja davčni svetovalec Darko Končan.

Javno izpostavljanje imen lastnikov podjetij in fizičnih oseb s posli v davčnih oazah je tako brez argumentov, podprtih z dokumenti, mnogokrat neke vrste lov na čarovnice. Pri aferi Offshore leaks na primer nekateri Slovenci s seznama niti niso bili davčni rezidenti. »Treba je znati razlikovati med davčnimi rezidenti in državljani Slovenije. Nekdo ima lahko slovenski potni list, pa denimo že desetletje živi v Hongkongu, je uredil vse papirje in posledično legalno plačuje davke v Hongkongu. Med 74 primeri, ki se navezujejo na Slovenijo, so zagotovo vsi naši državljani, verjetno pa niso vsi tudi davčni rezidenti, kar pomeni, da vsem ni treba plačevati davkov v Sloveniji,« še poudarja Končan in ob tem dodaja, da tudi ni pomembno, kje ima sedež podjetje, temveč zgolj to, ali krši zakonodajo.

Afera na posle nima vpliva

Večjih vplivov na kapitalske trge zaradi razkritij panamskih poslov vsaj kratkoročno po ocenah sogovornikov ni pričakovati. »Stopnje koruptivnosti v državah so relativno dobro ocenjene, zato ti dokumenti niso bistveno spremenili mnenja vlagateljev. To potrjujejo tudi izkušnje iz preteklosti, saj to ni prvo odkritje zaupnih dokumentov podjetij davčnih oaz. Podobnim razkritjem smo bili priča tudi v letih 2013 in 2014, a se kapitalski trgi na razkritja praktično niso odzvali,« komentira Rok Brezigar, upravitelj premoženja v družbi NLB Skladi.

Večje tveganje je menjava oblasti

Na gibanje kapitalskih trgov precej bolj vplivajo pričakovanja gibanja prihodnjih dobičkov ter finančno stanje posameznih družb. Trenutno največje tveganje, ki izhaja iz tega razkritja, po Brezigarjevem mnenju predstavlja morebitna menjava oblasti v določenih državah. A to bi bili manjši posamični pretresi, ki se na globalni ravni ne bi pretirano poznali. »Na dolgi rok pa si lahko obetamo večji nadzor in transparentnost pri tovrstnih finančnih poslih, kar zmanjšuje tveganje korupcije. Empirične študije pa kažejo, da se z zniževanjem stopnje korupcije povečuje investicijska dejavnost ter posledično tudi gospodarska rast,« še dodaja Brezigar.

Na svetovnih borzah včeraj ni bilo nikakršnega odziva na odmevno afero. »To je bilo na neki način tudi pričakovati, saj ni neposrednega vpliva razkritja teh informacij na kapitalske trge, prav tako pa je fokus svetovnih borz povsem drugje in tej novici niti niso posvečale veliko pozornosti,« je povedal Uroš Ožbolt, direktor sektorja upravljanja iz Alta Invest.

V Luksemburgu dobrih sto slovenskih podjetij

Z zadnjim razkritjem se bo nedvomno razširil spisek razkritih Slovencev, ki si nakazujejo denar ali poslujejo prek podjetij v davčnih oazah. Spomnimo, da se je na seznamu iz afere Offshore leaks med tisočimi znašlo več kot deset Slovencev. Čeprav v nekoliko novejših razkritjih Luxleaks ni bilo slovenskih državljanov, pa je v javnosti že dlje časa znano, da v najmanjši deželi Beneluksa posluje več slovenskih podjetnikov – med njimi naj bi bila tam prisotna in . V Luksemburgu ima po podatkih Fursa sedež sicer dobrih 100 poslovnih subjektov s slovensko davčno številko, bančne račune ima tam 19 pravnih oseb in 305 fizičnih oseb iz Slovenije.