Panamski dokumenti razkrivajo, da je leta 2013 nekdanji menedžer Siemensa Hans-Joachim Kohlsdorf na svoj bančni račun pri banki Societe Generale na Bahamih dobil za okoli 480 milijonov dolarjev premoženja, in to v zlatu, piše Suddeutsche Zeitung (SZ). Na račun Kohlsdorfa naj bi se sredstva prelivala z različnih računov iz davčnih oaz, včasih v majhnih zneskih, v evrih in dolarjih, včasih v zlatu, včasih v precej velikih zneskih, tudi v milijonih. Kohlsdorf je prejem omenjenega zneska na svoj račun za SZ sicer zanikal, češ da česa tako absurdnega še nikoli v življenju ni videl.

Podkupninska afera, ki je izbruhnila leta 2006, je Siemens stala 1,2 milijarde evrov v obliki kazni v ZDA in Nemčiji. Preiskovalci so odkrili več tisoč nezakonitih izplačil med letoma 2000 in 2006, ki so praviloma stekla z bančnih računov podjetij nabiralnikov. Preiskovalci so obravnavali več sto Siemensovih zaposlenih in menedžerjev, a se jih je večina rešila zapora in večjih kazni.

Uradna preiskava ni bila uspešna

Med preiskovanci je bil tudi Kohlsdorf, a mu takrat niso uspeli dokazati odgovornosti za vzpostavljanje črnih skladov. Tožilci so tudi ocenili, da je bilo njegovo sodelovanje s preiskovalci dobro in da je nazadnje pomagal pri vračilu vsega denarja, ki je bil še v črnih skladih, nazaj na račune Siemensa. Dokumenti razkrivajo, da je Mossack Fonseca za Siemens upravljala več podjetij nabiralnikov v davčnih oazah, prek katerih so se stekale podkupnine na vse konce sveta.

»Gre za ljudi z zelo veliko denarja,« so glede Siemensovih menedžerjev v internem dokumentu Mossack Fonsece zapisali njeni odvetniki. Zaposlenim je odvetniška pisarna svetovala delovanje v visoki tajnosti. Vsi dokumenti so morali ostati v Panami. Ničesar niso smeli pošiljati Kohlsdorfu. Da je bil Siemens povezan z Mossack Fonseco, nemški preiskovalci vse do aktualnih razkritij niso vedeli. Panamski dokumenti tako podkupovalno afero Siemensa osvetljujejo z novega zornega kota.

Siemens denarja ni dobil nazaj

Iz dokumentov je na primer razvidno, da je Kohlsdorf leta 2008, potem ko je več ur preživel pri preiskovalcih, obvestil Mossack Fonseco, da bi utegnili izgubiti denar iz skladov in podjetja Gillard Management, v katerem so bili združeni nekateri nekdanji menedžerji Siemensa. Gillard Management je bilo podjetje nabiralnik z bančnimi računi v Panami, Singapurju in Švici. Kohlsdorf tako očitno ni bil nikakršen skesani goljuf, kar je bil eden od pomembnih argumentov za to, da so tožilci ustavili postopke proti njemu.

Dokumenti tudi razkrivajo, da Siemens iz črnih skladov ni dobil vrnjenega vsega denarja, ki je bil takrat še dosegljiv na bančnih računih. Z računa podjetja nabiralnika Gillard ene od bank v Panami je Siemens prejel dobre štiri milijone evrov, a dokumenti kažejo, da je bilo na računu takrat več kot šest milijonov evrov. Omenjena dva milijona evrov naj bi leta 2012 končala na Kohlsdorfovem računu banke UBS v Švici. Da je račun njegov, je za SZ potrdil vir iz banke. Kohlsdorf je SZ sicer dejal, da bo v dokaz za to, da omenjenih 480 milijonov dolarjev ni nikoli dobil na bančni račun na Bahamih, natisnil izpiske bančnega računa pri Societe Generale. Do danes tega ni storil, v SZ pa se sprašujejo, pri kom vse je končalo pol milijarde dolarjev in s koliko denarja so si nekdanji menedžerji v škodo Siemensa napolnili žepe.