Letos bodo zdravniki v zdravstvenih domovih na območju Murske Sobote, Maribora in Ljubljane dobili pomoč kliničnega farmacevta, napovedujejo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
»Specialist klinične farmacije postaja sodelavec zdravnika pri izvajanju zdravljenja z zdravili. S tem uvajamo celovit pristop do zdravljenja z zdravili na primarni ravni, kjer se zdravi največ bolnikov,« je pojasnila mag. Janja Mrak iz ZZZS. Poleg kakovostnejše obravnave pacientov – predvsem tistih, ki jemljejo veliko zdravil hkrati – pa si pri zdravstveni blagajni obetajo tudi bolj učinkovito porabo denarja za zdravila.
Sodelovanje kliničnih farmacevtov z zdravniki v osnovnem zdravstvu so preizkusili med letoma 2012 in 2015 v štirih zdravstvenih domovih na območju Murske Sobote, kjer je problematika polifarmakoterapije (sočasnega jemanja več kot pet ali deset različnih zdravil) pri nas največja. Predlani so pomoč kliničnega farmacevta dobili še v ZD Ljubljana in ZD Idrija. »Izkušnje so dobre,« je o novosti povedala Mrakova.
Izobražuje in pregleduje predpise zdravil
Klinični farmacevt v zdravstvenem domu sodeluje na dva načina: prek sodelovanja v skupinah kakovostnega predpisovanja zdravil izobražuje zdravnike o optimiziranju predpisovanja zdravil prek predstavitve konkretnih primerov bolnikov oziroma zdravil, prav tako pa izvaja preglede zdravil pri bolnikih, ki jemljejo veliko število zdravil.
Pri farmakoterapijskem pregledu farmacevt pregleda, ali predpisana zdravila pri pacientu učinkujejo, ali so primerna za starostnika (če je bolnik starostnik), ali so predpisani odmerki pravilni, ali so zdravila med seboj združljiva, ali medsebojno učinkujejo, ali so kombinirana optimalno ter opravijo pregled stroškovne učinkovitosti zdravljenja. Klinični farmacevt nato pripravi pisni izvid in ga pošlje bolnikovemu osebnemu zdravniku. Ta potem, če je treba, po svoji presoji in v dogovoru z bolnikom prilagodi odmerke in čas jemanja zdravil, zamenja ali ukine zdravila. Včasih mora splošni zdravnik kontaktirati tudi bolnikovega zdravnika specialista, da se dogovorijo o optimalni terapiji. S tem se bo izboljšalo sodelovanje tudi med zdravniki v osnovnem zdravstvu in zdravniki specialisti, verjamejo pri ZZZS.
V treh letih so se skupine kakovostnega predpisovanja zdravil sestale 192-krat, farmacevti pa so v 1097 ambulantah naredili 3640 pregledov predpisanih zdravil. Tako so na primer pri 2301 pregledu odkrili 741 medsebojnih učinkovanj zdravil, kjer je hkratno predpisovanje odsvetovano, in 4639 pomembnih medsebojnih učinkovanj zdravil.
Splošni dogovor
Klinične farmacevte bodo v zdravstvenih domovih zaposlili oziroma bodo ti sodelovali pogodbeno glede na število prebivalstva. Denar zanje v treh zgoraj omenjenih regijah so partnerji v zdravstvu zagotovili v splošnem dogovoru za financiranje zdravstva v tem letu, vendar sprejetje dogovora zamuja že pet mesecev, je povedal vršilec dolžnosti direktorja ZZZS Samo Fakin. V letu 2017 bodo pomoč kliničnih farmacevtov uvedli v kranjski, celjski in ravenski regiji, v letu 2018 pa po vsej Sloveniji.
Veliko zdravil jemlje vse več bolnikov
V Sloveniji narašča število ljudi, ki jemljejo več zdravil hkrati. To je, pojasnjuje mag. , vodja oddelka za zdravila pri ZZZS, pričakovano, saj medicina napreduje in tudi zdravil je na trgu vse več. Vendar jemanje več zdravil hkrati prinaša večje tveganje za neželene učinke in medsebojno učinkovanje zdravil. »Tri četrtine prebivalcev na leto prejmejo vsaj en recept za zdravila. To število ostaja enako, se pa je v 15 letih podvojila poraba zdravil. To pomeni, da iste bolnike zdravimo bolj intenzivno, kar pa vodi v polifarmakoterapijo. Dobre plati intenzivnejšega zdravljenja smo pri veliko bolnikih že presegli in z intenzivnim zdravljenjem verjetno že pretiravamo. Treba je postaviti meje, kdaj je tako zdravljenje že koristno za pacienta, kje pa že lahko povzroča več škode kot koristi. To je težka naloga za zdravnike in jo bodo poslej s pomočjo kliničnih farmacevtov laže obvladovali,« meni Jurij Fürst.
