Kolikšne cene za inovativna zdravila za zdravljenje raka plačujemo v Sloveniji? V centralni bazi zdravil, ki jo vodijo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), smo preverili, kolikšne cene so junija 2013 veljale za štiri zdravila, izpostavljena v Lancetovi študiji. Viala superdragega zdravila z učinkovino pleriksafor, za katero so se uradne cene v preučevanih državah gibale od 7703 do 4918 evrov, je pri nas stala 5677 evrov. Za gefinitib se je cena gibala od 92 do 34 evrov na tableto, pri nas 67 evrov. Gemcitabin je stal od 209 do 43 evrov, v Sloveniji 122 evrov. Cena za zaledronsko kislino je znašala od 329 do 128 evrov, pri nas 186 evrov. Za interferon alfa 2b nismo našli ustreznih primerjav.
Primerjava je ustrezna, saj so v bazi zdravil navedene najvišje priznane vrednosti zdravil (uradne cene), tako kot v primerjavi iz Lanceta. Naša zdravstvena blagajna je za ta zdravila morebiti odštela manj, saj v bazi podatkov niso upoštevani popusti, ki so jih veledrogerije morda dale lekarnam.
Kako določamo cene zdravil
Cene zdravil v Sloveniji se oblikujejo na osnovi cen zdravil v Avstriji, Nemčiji in Franciji. Podatke iz teh referenčnih držav pridobiva Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ki po pravilniku tudi izračuna tako imenovano regulirano (najvišjo dovoljeno) ceno. Tak tako imenovani model zunanje primerjave cen (external price referencing) uporablja 26 od 28 držav članic EU, navajajo pri JAZMP. Podatke o cenah zdravil črpajo iz publikacij o uradnih cenah zdravil, ki si jih 24 držav članic EU že nekaj let prostovoljno izmenjuje v okviru iniciative EURIPID. Te podatke so izbrali zato, ker so dostopni vsem deležnikom v procesu regulacije cen zdravil.
»Cenovno regulacijo izvajamo z zunanjo primerjavo reguliranih cen v treh državah EU in ne s primerjavo dejansko plačanih cen. Dejanskih cen zdravil v virih, iz katerih črpamo podatke, razen redkih izjem ne navajajo in jih zato pri cenovni regulacije ne uporabljamo. Morebitno medsebojno informiranje o dejanskih cenah je v EU redek pojav in je stvar prostovoljnega sodelovanja,« so pojasnili pri JAZMP in še, da si na vseh forumih EU prizadevajo povečati stopnjo tovrstnega sodelovanja na ravni držav EU.
Informacije o nižjih cenah, pridobljene iz različnih virov, pa lahko prispevajo k pogajalskim izhodiščem v procesu oblikovanja nižjih dogovornih cen, za kar si prizadevajo zdravstvena zavarovalnica in drugi kupci zdravil, na primer bolnišnice, ki zdravila za bolnišnično uporabo kupujejo iz svojih materialnih sredstev, še navajajo pri agenciji.
Kako do nižjih cen
Pri ZZZS si za nižje cene zdravil prizadevajo z dogovorom z imetnikom dovoljenja za promet z zdravili, pri zdravilih, kjer je na voljo več enakih ali podobnih zdravil različnih proizvajalcev, pa tudi s širjenjem sistema medsebojno zamenljivih zdravil (generiki) in uvajanjem novih terapevtskih skupin zdravil s primerljivim učinkovanjem. »Samo z uvedbo prvih pet skupin od oktobra 2013 je ZZZS zagotovil obveznemu in dopolnilnemu zdravstvenemu zavarovanju prihranke na letni ravni v višini 24,6 milijona evrov, kar pomeni, da so se izdatki za ta zdravila znižali za 32,2 odstotka,« pojasnjujejo pri zdravstveni blagajni.
ZZZS se pogaja za cene zdravil na dveh ravneh. Na eni strani sklepa tako imenovane krovne dogovore z inovativnimi farmacevtskimi družbami, s katerimi je leta 2014 sklenil dogovore za znižanje cen inovativnih zdravil za povprečno 9 odstotkov glede na najvišje dovoljene cene, ki jih oblikuje JAZMP. Pogajanja o ceni zdravil so tudi del postopka razvrščanja zdravil na seznam, ki je v pristojnosti ZZZS, pojasnjujejo.
»Vsa ta več let trajajoča prizadevanja so zagotovila, da ZZZS uspešno obvladuje odhodke za zdravila in živila na recept,« zatrjujejo pri ZZZS. Izdatki za zdravila v obveznem in dopolnilnem zavarovanju se tako zadnjih pet let zmanjšujejo in ne povečujejo, in to kljub dejstvu, da se je poraba zdravil v tem času povečevala.
Draga zdravila dostopnejša
Te prihranke je ZZZS namenil za financiranje novih, praviloma dragih zdravil. Delež izdatkov za draga zdravila pa, v nasprotju s klasičnimi zdravili, narašča in znaša že 24,3 odstotka vseh izdatkov za zdravila na recept, kar je 44 odstotkov več kot leta 2010.
Tudi poraba bioloških, tarčnih in drugih dragih zdravil močno narašča, saj jih prejema vse več bolnikov. »Če jih opredelimo po strošku zdravljenja, ki presega 2000 evrov na leto na osebo, je znašal njihov delež v letu 2014 24,2 odstotka oziroma 103.090.000 evrov,« navajajo pri ZZZS. Ta zdravila je prejelo 17.487 bolnikov, povprečen strošek na osebo pa je znašal 5895 evrov (leta 2013 5946 evrov).
